stranska intervencija - intervencija zaradi kapitalske povezanosti intervenienta s stranko – ustanoviteljica javnega podjetja
Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank; sam ekonomski interes ne zadostuje. Možnost nadzora nad tožečo stranko, ki izvaja gospodarsko javno službo, ima njena ustanoviteljica zaradi statusne povezave in po posebnih predpisih zaradi specifične dejavnosti tožeče stranke, pravnega interesa za sodelovanje v pravdnem postopku pa ustanoviteljica tožeče stranke nima.
ZPP člen 152, 153, 245, 270, 298. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodih cenilcih člen 48, 49, 50,51.
nagrada za delo strokovne institucije – izvedenina - odmera nagrade izvedencu
V primerih, ko je strokovni instituciji poverjeno delo iz področja več strok ali več področij posamezne stroke, je upravičena do nagrade za delo (študij spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ogled, izdelavo mnenja) vsakega od strokovnjakov.
Načeloma mora sodišče ponujene dokaze izvesti. Vendar to velja le za dokaze, ki se nanašajo na relevantna dejstva. Če gre za dokaze v smeri dejstev, ki za spor niso odločilna, jih je dopustno (ob ustrezni obrazložitvi) zavrnitvi.
Očitane kršitve pravil postopka v zvezi z vodenjem obravnave (neenakopravna obravnava pooblaščencev strank) in pri zaslišanju strank (sugestibilna vprašanja in nepravilno zaslišanje ene od toženih strank namesto tožene stranke, ki se zaradi hude bolezni ni mogla udeleževati obravnav) so procesne kršitve relativnega značaja. Stranka jih mora uveljavljati takoj, ko zanje zve.
Za zlorabo pravic gre, če se stranka protipravnosti procesnega ravnanja zaveda, pa kljub temu tako ravna.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – nosilec kmetijske dejavnosti – subjektivni kriterij – pravočasnost izreka o nepristojnosti
Okrožno sodišče se lahko izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe. Z dopolnitvijo tožbe in vročitvijo le-te toženi stranki pa je bil predhodni preizkus tožbe končan. Ker je okrožno sodišče v predmetni zadevi prepozno sklepalo o svoji nepristojnosti, ostane za sojenje v zadevi pristojno.
stečajni postopek - fizična oseba - samostojni podjetnik - vročanje - klavzula pravnomočnosti
Glede na 105. člen ZPPSL v stečaju podjetnika preidejo na stečajnega upravitelja pooblastila za zastopanje in upravljanje le glede tistih poslov, ki se nanašajo na premoženje, ki gre v stečajno maso. To pa je le tisto premoženje podjetnika, ki ga le-ta ima ob začetku stečajnega postopka. Tako ni mogoče izključiti dejstva, da je dolžnik kot fizična oseba na novo pridobival premoženje ter da je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilna.
Sodišče prve stopnje svojega sklepa o izvršbi brez ugovora dolžnika ne more razveljaviti, saj za to nima pravne osnove ne v ZIZ ne v ZPP ne v ZFPPIPP.
odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja – poslovni delež v družbi – odgovornost zakonca za dolg družbe
Družba ne more biti skupno premoženje zakoncev. Zakonca pa imata lahko v družbi poslovni delež, ki pa daje premoženjske in upravljalske pravice in je lahko skupno premoženje. Ker je v tem primeru dolg do tožeče stranke nastal v zvezi z družbo, ki ne more biti del skupnega premoženja, toženka za dolg družbe, na podlagi določil ZZZDR o skupnem premoženju in odgovornosti za obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem, ne odgovarja.
ugotavljanje dejstev v družinskem postopku – pravica do sodnega varstva – načelo varstva otrokove koristi – vezanost sodišča na zahtevek za določitev stikov - dokazovanje z izvedencem – izbira metode dela izvedenca
Nizanje (navajanje) posameznih okoliščin življenjskega primera (ki so obenem polna čustvenega slikanja ter celo domnev in projekcij glede prihodnosti) se lahko nadaljuje ad infinitum (v nedogled). A ker tak pristop potem izvotli tako pravico do sodnega varstva ter s tem tudi samo varstvo koristi otroka in s tem celoten sklop njegovih ustavnih pravic, je tovrstno zavzemanje za svoj prav, na določeni točki treba zamejiti in mu napraviti konec.
V družinskih sporih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke , kar velja tudi glede urejanja stikov, kjer je položaj še posebej specifičen. Sama ureditev stikov je namreč že po svoji naravi bližja odločitvam sodišča v nepravdnem postopku, kot v pravdnem postopku. Ko je postavljen predlog za ureditev stikov, jih sodišče uredi glede na ustroj konkretnega življenja in v skladu z varstvom otrokove koristi.
Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima tudi svojo strokovno avtonomijo. V skladu z njo tudi sam določa, na kakšen način bo opravil strokovne meritve, oglede, preglede, teste, primerjave itd. To seveda ne pomeni, da metoda njegovega dela ne more biti predmet argumentirane obravnave in kritike. A tisto, kar na koncu (pri presoji, ali je izvedenec izbral procesno in dejansko ustrezno metodo svojega dela) pretehta, niso želje pravdnih strank, marveč moč strokovnega argumenta.
Pri dovolitvi nujne poti gre za varstvo lastninske pravice v širšem smislu in tako ni prav nobenega razloga, da zgolj eden izmed solastnikov ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za določitev nujne poti.
ZFPPIPP člen 11, 14, 28. ZIZ člen 257. ZOdvT tar. št. 3461.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti – celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika – stroški postopka v zvezi z novim sredstvom zavarovanja
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Ni toliko relevantno, ali je dolžnik trenutno (ne)likviden, pač pa je v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oziroma premoženjsko stanje treba projicirati v prihodnost, torej čas oprave izvršbe. Pomembna je celovita ocena gospodarskega stanja dolžnika za presojo, ali navedeno stanje daje podlago za sklepanje, da bo bodoča izvršba na sredstva dolžnika in s tem plačilo upniku uspešno, ali pa navedeno stanje s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev upnikove terjatve.
Predlog, s katerim stranka predlaga zgolj novo, dodatno sredstvo zavarovanja, ne predstavlja novega predloga za izdajo predhodne odredbe, niti takšna vloga ne predstavlja druge obrazložene vloge. Poudariti je potrebno, da predlog, s katerim se, ob že podanem predlogu za izdajo predhodne odredbe, predlaga zgolj dodatno, novo sredstvo zavarovanja, predstavlja le navedbo novega sredstva zavarovanja. Sredstvo zavarovanja je le ena izmed sestavin predloga za zavarovanje. Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v tarifni številki 3461 za predlog za izdajo predhodne odredbe določa enotno nagrado ne glede na število in vrsto sredstev zavarovanja, navedenih v predlogu, za predlog za zavarovanje z novim sredstvom zavarovanja pa ne določa posebne nagrade. S tem, ko je po tarifni številki 3461 predpisana ista nagrada za predlog za izdajo predhodne odredbe, ne glede na število sredstev zavarovanja, upnik, ki mu je bila takšna nagrada že priznana, ni upravičen še do kasnejše dodatne nagrade za predlog z navedbo (zgolj) novega sredstva zavarovanja.
URS člen 22. ZPP člen 5, 11, 11/1, 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
način vročanja – osebno vročanje – dejansko prebivališče – pravica do sodnega varstva – pravica do izjave – pravica do poštenega sojenja – načelo kontradiktornosti
Okoliščina, da poštni uslužbenec oziroma vročevalec v konkretnem primeru ni zaznal dejanske odsotnosti toženke s prijavljenega naslova, temveč je na takšno dejstvo posumilo sodišče, ne razlikuje konkretnega primera od situacije, v kateri bi se s takšnim dejstvom seznanilo sodišče zaradi navedbe vročevalca na vrnjeni pošiljki. V takšnih primerih pa opustitev upravnopravne dolžnosti prijave stalnega bivališča oziroma njegove spremembe ne more opraviti fikcije vročitve na naslov, na katerem stranka dejansko ne biva, ker je s tem prekomerno poseženo v pravico stranke do izjave v postopku.
Četudi je takšno postopanje sodišča objektivno zavleklo postopek vročitve tožbe, je procesno stanje upravičeno, saj bi drugačno ravnanje sodišča neupravičeno privilegiralo tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva (katerega sestavni del je tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravica do odločitve sodišča v razumnem roku) na rovaš toženkine pravice do izjave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068862
ZZZDR člen 124. OZ člen 3, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1, 257/2, 546, 564.
učinki obveznosti – izpodbijanje dolžnikovih pravnih ravnanj – pogoji za izpodbijanje – odplačni pravni posli med sorodniki – odplačno razpolaganje – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – prosto urejanje obligacijskih razmerij – rok za vložitev tožbe – začetek teka roka za vložitev tožbe
Kljub dolžnosti polnoletnih otrok, da po svojih zmožnostih preživljajo svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, sklepanje preužitkarske pogodbe med starši in otroci ni prepovedano.
Sodna praksa je izoblikovala stališče, da se v primeru, ko je sporno razpolaganje sestavljeno iz več dejanj, rok šteje od zadnjega dejanja. To pa v primeru prenosa lastninske pravice pomeni, da teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla, tj. od vpisa v zemljiško knjigo oziroma natančneje od začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo.
Tudi v primeru poslov, sklenjenih med sorodniki, v primeru njihove odplačnosti velja enoletni rok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068876
OZ člen 543. ZPP člen 5, 8, 286.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – rok za preklic darila – materialni prekluzivni rok – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja
Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče v enem letu od dneva, ko je zvedel za razlog za preklic. Glede na to, da je enoletni subjektivni rok, določen v 543. členu OZ, prekluzivni rok materialnega prava ob vložitvi tožbe že potekel, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine – verjetnost obstoja terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena – neznatna škoda
Dolžnik je obe nepremičnini že obremenil s hipotekami (za visoke zneske), zato dodatna obremenitev ne bo vplivala na (že sedaj) ovirano izvrševanje lastninskih upravičenj in bo z začasno odredbo dolžnik pretrpel le neznatno škodo.
nadomestilo za nemožnost uporabe premoženja -- vmesna sodba – obdobje za izračun koristi - pomanjkljiv izrek sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo koristi od drugotoženke, pravno relevantno dejstvo, potem mora biti konkretizirano v samem izreku vmesne sodbe. Ker izrek izpodbijane sodbe tega nima, je izpodbijana vmesna sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost - soprispevek
Demontaža, razrez in pritrditev 8,5 ton težke jeklene konstrukcije na avtodvigalo je nevarna dejavnost. Varstvena pravila skušajo to nevarnost zmanjšati, a je kljub temu ne morejo spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Še tako skrben nadzor ali natančna pravila za izvajanje ne morejo preprečiti, da se nevarna dejavnost nadzoru izmakne in pri tem povzroči škodo. Porazdelitvi rizika nastanka škode v takšnih primerih ustreza princip, po katerem za škodo odgovarja tisti, ki je povzročil potencialno nevarnost za življenje in okolje, bodisi da sam uporablja nevarno stvar, bodisi da ima od takšne uporabe ali dejavnosti korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068889
ZOZP člen 7. ZPP člen 14, 244, 244/1. ZVCP člen 49, 49/2, 130, 130/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - uporaba izvedenskega mnenja iz kazenskega postopka - izvedenec cestnoprometne stroke - zavrnitev dokaznega predloga
Prvo sodišče pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati izvedenskih mnenj, ki sta bili izdelani v kazenskem postopku, saj je navedenima mnenjema tožeča stranka ves čas nasprotovala in predlagala postavitev novega izvedenca. V pravdnem postopku izvedensko delo opravljajo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče.
Toženec ne bo dolžan povrniti dela izplačane odškodnine, če bo dokazal, da je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega samostojnega vzroka, zaradi katerega toženčeva vinjenost ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
plačilo sodne takse – dodatni rok za plačilo – dodatni rok za predložitev dokazila o plačilu – pravočasnost plačila sodne takse
Iz poziva je razvidno, da se rok ne podaljšuje, pač pa ima stranka le možnost naknadno predložiti dokazilo, če je takso že prej predhodno pravočasno plačala.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju vrednosti (zneska) dednega volila pravilno izhajalo iz tržne vrednosti celotnega predmeta volila, kot jo je ocenil med postopkom postavljeni izvedenec gradbene stroke. Neutemeljena je zato pritožbena graja, da bi moralo prvostopno sodišče pri ugotavljanju zneska, do plačila katerega so tožniki upravičeni, izhajati iz prodajne cene v prodajni pogodbi, ki jo je toženka sama, seveda brez sodelovanja tožnikov, sklenila s tretjo osebo. V skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) se nagrade načeloma določajo glede na vrednost predmeta odvetniške storitve (3. člen ZOdvT), zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da bi bilo pri višini nagrade za postopek in za narok potrebno upoštevati upniško zamudo tožnikov (slednja je bila upoštevana pri odločitvi o teku zamudnih obresti, kakor tudi opravljeno delno plačilo (ki se je upoštevalo pri pravdnem uspehu).
odškodnina za nematerialno škodo – padec z lestve – nesporen temelj – bodoča škoda – podvajanje odškodnine – pravdni stroški -upoštevanje uspeha po temelju
Ker je sodišče upoštevalo bolečine, ki se pri tožniku še pojavljajo in se bodo tudi v bodoče, že v okviru odškodnine za telesne bolečine, slednjih ne more še enkrat upoštevati pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Ker med strankama zahtevek po temelju ni bil sporen, pač pa je bila sporna le višina, sodišče pri izračunu uspeha v pravdi (zaradi pravdnih stroškov) ne bi smelo posebej upoštevati uspeha po temelju.