ugotavljanje dejstev v družinskem postopku – pravica do sodnega varstva – načelo varstva otrokove koristi – vezanost sodišča na zahtevek za določitev stikov - dokazovanje z izvedencem – izbira metode dela izvedenca
Nizanje (navajanje) posameznih okoliščin življenjskega primera (ki so obenem polna čustvenega slikanja ter celo domnev in projekcij glede prihodnosti) se lahko nadaljuje ad infinitum (v nedogled). A ker tak pristop potem izvotli tako pravico do sodnega varstva ter s tem tudi samo varstvo koristi otroka in s tem celoten sklop njegovih ustavnih pravic, je tovrstno zavzemanje za svoj prav, na določeni točki treba zamejiti in mu napraviti konec.
V družinskih sporih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke , kar velja tudi glede urejanja stikov, kjer je položaj še posebej specifičen. Sama ureditev stikov je namreč že po svoji naravi bližja odločitvam sodišča v nepravdnem postopku, kot v pravdnem postopku. Ko je postavljen predlog za ureditev stikov, jih sodišče uredi glede na ustroj konkretnega življenja in v skladu z varstvom otrokove koristi.
Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima tudi svojo strokovno avtonomijo. V skladu z njo tudi sam določa, na kakšen način bo opravil strokovne meritve, oglede, preglede, teste, primerjave itd. To seveda ne pomeni, da metoda njegovega dela ne more biti predmet argumentirane obravnave in kritike. A tisto, kar na koncu (pri presoji, ali je izvedenec izbral procesno in dejansko ustrezno metodo svojega dela) pretehta, niso želje pravdnih strank, marveč moč strokovnega argumenta.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – vožnja samokolnice po železniških tirih – padec pri odstranjevanju samokolnice zaradi prihajajočega vlaka
Delodajalec tožnika je postopal malomarno, saj je organiziral delovni proces na način, da je bila ogrožena varnost in zdravje delavcev, zato je podana njegova odgovornost za škodni dogodek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070298
OZ člen 125,125/1. ZPP člen 76, 76/1, 105, 105/2, 319, 319/2, 481, 481/1, 481/1-2.
pravdna stranka – zavezanec za plačilo terjatve – označba tožene stranke v tožbi s s.p. - samostojni podjetnik posameznik – fizična oseba – pravila o gospodarskih sporih – pridobitna dejavnost
Samostojni podjetnik/samostojna podjetnica nima lastne pravne subjektivitete, ki bi bila ločena od subjektivitete fizične osebe, zato gre za isto pravdno stranko.
Ugovor, da samostojni podjetnik ni nastopal v okvirih svoje pridobitne dejavnosti, je v pravdi pomemben le za presojo, ali naj se v postopku uporabljajo pravila rednega pravdnega postopka, ali pravila postopka v gospodarskih sporih.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 25, 25/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pogodbena kazen
Iz prvega odstavka 25. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije izhaja, da pripada delavcu v primeru nezakonite odpovedi, ugotovljene s pravnomočno odločbo, poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, še pogodbena kazen v znesku najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. Pogoj za izplačilo je pravnomočna odločba o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V obravnavanem primeru je delovno sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in jo razveljavilo. Citirana sodba je postala pravnomočna, zato je tožnica upravičena do vtoževane pogodbene kazni.
denarno kaznovanje dolžnika – javnopravno razmerje – nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke
Določbe o denarnem kaznovanju se nanašajo na razmerje med stranko postopka na eni strani ter državo na drugi strani. Nasprotna stranka v izvršbi ni subjekt tega javnopravnega razmerja, zato odločitev v zvezi s kaznovanjem nasprotne stranke v njen položaj oziroma njene pravice in dolžnosti neposredno (torej pravno) v ničemer ne posega. Ker je tako, nasprotna stranka tudi nima procesne pravice, s katero bi lahko predlagala takšno ali drugačno materialnopravno odločitev, zato je treba tako pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – civilni delikt – povračilo škode - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – pravica do dobrega imena in časti – objava fotografij s komentarji na spletu – protipravnost – pojem javnosti
Protipravnost objave ni izključena, če je bila objava morebiti namenjena le „najožjim prijateljem“. Tudi najožji prijatelji predstavljajo javnost in tudi v zasebnem pogovoru z najbližjimi prijatelji je poseženo v pravico določene osebe do zasebnosti, če je pri tem drugemu razkrita zadeva, ki sodi v zasebno sfero takšne osebe. Okoliščina, da so druge osebe najbližji prijatelji tistega, ki posreduje informacijo iz zasebne sfere tretjega, kakor tudi okoliščina, da je bilo število oseb, ki so se s fotografijami seznanile, manjše, pa vpliva kvečjemu na intenzivnost posega v zasebnost in posledično na višino odškodnine, ne pa na sam obstoj protipravnega ravnanja. Enako velja za okoliščino, da osebe, ki so se na takšen način seznanile s fotografijo, morebiti ne poznajo toženca.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine – verjetnost obstoja terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena – neznatna škoda
Dolžnik je obe nepremičnini že obremenil s hipotekami (za visoke zneske), zato dodatna obremenitev ne bo vplivala na (že sedaj) ovirano izvrševanje lastninskih upravičenj in bo z začasno odredbo dolžnik pretrpel le neznatno škodo.
ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0077237
ZLPZ-1 člen 16, 23, 24. OZ člen 140, 190.
lastninsko preoblikovanje zavarovalnic – izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca – volenti non fit iniuria - neupravičena obogatitev
Slovenska odškodninska družba je pri uresničevanju pravic iz delnic nenominiranega kapitala zavarovalnice, ki je predmet lastninjenja, dolžna varovati interese in koristi lastninskih upravičencev; opravila, ki so ji poverjena v postopku lastninskega preoblikovanja zavarovalnic pa izvajati skrbno in strokovno ter na ta način skrbeti tudi za javne interese. Ker lastninjenje zavarovalnic tvorijo zahtevna pravno - ekonomska opravila, je tudi od upravičencev do lastninjenja pričakovati, da bodo v postopku aktivni in tudi oni nosijo riziko doseganja pravilnega rezultata lastninjenja.
Ni že vsako dejanje, ki je prepovedano z zakonom, takšno, da privolitev vanj ne more izključiti njegove protipravnosti
Darilna pogodba s toženko očitno prikriva kupno ali drugačno odplačno pogodbo s sinom toženke. V obravnavanem primeru je prišlo tako do simulacije pogodbenih strank (toženka nastopa kot t. im. slamnata obdarjenka), kot tudi do simulacije vsebine pogodbe, saj namen pogodbenih strank ni bil v neodplačni naklonitvi nepremičnin. Sporna darilna pogodba je zato nična in kot taka nima učinka med pogodbenima strankama.
Pri dovolitvi nujne poti gre za varstvo lastninske pravice v širšem smislu in tako ni prav nobenega razloga, da zgolj eden izmed solastnikov ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga za določitev nujne poti.
ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/2. ZPP člen 208, 208/1.
nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – pozneje najdeno premoženje - načelo univerzalnosti - načelo enakopravnega obravnavanja upnikov - sredstvo razlage
Pozneje najdeno premoženje ni zgolj premoženje, ki je obstajalo ob začetku stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, temveč vse kasneje najdeno premoženje, kot ga ugotovi med stečajnim postopkom stečajni upravitelj.
Drugačna razlaga stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem bi pomenila, da stečajni upravitelj poskrbi za unovčenje zgolj tistega premoženja, v zvezi s katerim je začet stečajni postopek in da sme stečajni upravitelj unovčevati zgolj to premoženje in nič več, četudi bi ugotovil, da obstajajo še drugi nedokončani postopki, v katerih je izbrisana pravna oseba nastopala kot tožeča stranka, vendar pa je takšna razlaga v nasprotju z načelom univerzalnosti v stečajnem postopku, ki pomeni, da je celotno premoženje stečajnega dolžnika namenjeno poplačilu upnikom in se prav zaradi tega oblikuje stečajna masa, ki je namenjena za sorazmerno poplačilo upnikov, s čimer je uresničeno drugo načelo stečajnega postopka, načelo enakopravnega obravnavanja upnikov.
nadomestilo za nemožnost uporabe premoženja -- vmesna sodba – obdobje za izračun koristi - pomanjkljiv izrek sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če je vprašanje časovnega obdobja, glede katerega je tožeča stranka upravičena zahtevati povračilo koristi od drugotoženke, pravno relevantno dejstvo, potem mora biti konkretizirano v samem izreku vmesne sodbe. Ker izrek izpodbijane sodbe tega nima, je izpodbijana vmesna sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
stranska intervencija - intervencija zaradi kapitalske povezanosti intervenienta s stranko – ustanoviteljica javnega podjetja
Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank; sam ekonomski interes ne zadostuje. Možnost nadzora nad tožečo stranko, ki izvaja gospodarsko javno službo, ima njena ustanoviteljica zaradi statusne povezave in po posebnih predpisih zaradi specifične dejavnosti tožeče stranke, pravnega interesa za sodelovanje v pravdnem postopku pa ustanoviteljica tožeče stranke nima.
Če naj začasna odredba traja dotlej, da bo upniku dana dejanska možnost prisilne uveljavitve terjatve, je treba pri določitvi roka za njeno veljavnost upoštevati izvršiljivost - in ne pravnomočnost sodbe.
Domneva o obstoju nevarnosti iz četrtega odstavka 270. člena ZIZ ni vezana na državljanski status dolžnika ali njegovo stalno prebivališče, ampak na kraj uveljavitve terjatve.
Načeloma mora sodišče ponujene dokaze izvesti. Vendar to velja le za dokaze, ki se nanašajo na relevantna dejstva. Če gre za dokaze v smeri dejstev, ki za spor niso odločilna, jih je dopustno (ob ustrezni obrazložitvi) zavrnitvi.
Očitane kršitve pravil postopka v zvezi z vodenjem obravnave (neenakopravna obravnava pooblaščencev strank) in pri zaslišanju strank (sugestibilna vprašanja in nepravilno zaslišanje ene od toženih strank namesto tožene stranke, ki se zaradi hude bolezni ni mogla udeleževati obravnav) so procesne kršitve relativnega značaja. Stranka jih mora uveljavljati takoj, ko zanje zve.
Za zlorabo pravic gre, če se stranka protipravnosti procesnega ravnanja zaveda, pa kljub temu tako ravna.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost - soprispevek
Demontaža, razrez in pritrditev 8,5 ton težke jeklene konstrukcije na avtodvigalo je nevarna dejavnost. Varstvena pravila skušajo to nevarnost zmanjšati, a je kljub temu ne morejo spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Še tako skrben nadzor ali natančna pravila za izvajanje ne morejo preprečiti, da se nevarna dejavnost nadzoru izmakne in pri tem povzroči škodo. Porazdelitvi rizika nastanka škode v takšnih primerih ustreza princip, po katerem za škodo odgovarja tisti, ki je povzročil potencialno nevarnost za življenje in okolje, bodisi da sam uporablja nevarno stvar, bodisi da ima od takšne uporabe ali dejavnosti korist.
URS člen 22. ZPP člen 5, 11, 11/1, 140, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
način vročanja – osebno vročanje – dejansko prebivališče – pravica do sodnega varstva – pravica do izjave – pravica do poštenega sojenja – načelo kontradiktornosti
Okoliščina, da poštni uslužbenec oziroma vročevalec v konkretnem primeru ni zaznal dejanske odsotnosti toženke s prijavljenega naslova, temveč je na takšno dejstvo posumilo sodišče, ne razlikuje konkretnega primera od situacije, v kateri bi se s takšnim dejstvom seznanilo sodišče zaradi navedbe vročevalca na vrnjeni pošiljki. V takšnih primerih pa opustitev upravnopravne dolžnosti prijave stalnega bivališča oziroma njegove spremembe ne more opraviti fikcije vročitve na naslov, na katerem stranka dejansko ne biva, ker je s tem prekomerno poseženo v pravico stranke do izjave v postopku.
Četudi je takšno postopanje sodišča objektivno zavleklo postopek vročitve tožbe, je procesno stanje upravičeno, saj bi drugačno ravnanje sodišča neupravičeno privilegiralo tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva (katerega sestavni del je tudi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma pravica do odločitve sodišča v razumnem roku) na rovaš toženkine pravice do izjave.
Poziv tožniku s strani pravdnega sodišča na doplačilo sodne takse ne predstavlja odločilnega trenutka, ko bi tožnik šele izvedel za nastop taksne obveznosti.
Pri neodplačnih razpolaganjih (torej tudi v konkretnem primeru, ko je izpodbijano pravno dejanje darilna pogodba) se v skladu s tretjim odstavkom 256. člena OZ zavedanje dolžnika, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, po zakonu domneva, za tretjega pa se niti ne zahteva, da bi mu bilo to znano ali moralo biti znano. Pri neodplačnih razpolaganjih je torej subjektivni pogoj izpodbijanja pravnega dejanja skoncentriran v celoti na dolžniku, zakon pa z domnevo dolžnikovega vedenja, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, prelaga dokazno breme za dokaz nasprotnega (torej neobstoja subjektivnega elementa – dolžnikovega nezavedanja glede možnosti škodovanja upnikom) na toženca.
plačilo sodne takse – dodatni rok za plačilo – dodatni rok za predložitev dokazila o plačilu – pravočasnost plačila sodne takse
Iz poziva je razvidno, da se rok ne podaljšuje, pač pa ima stranka le možnost naknadno predložiti dokazilo, če je takso že prej predhodno pravočasno plačala.