plačilo sodne takse – dodatni rok za plačilo – dodatni rok za predložitev dokazila o plačilu – pravočasnost plačila sodne takse
Iz poziva je razvidno, da se rok ne podaljšuje, pač pa ima stranka le možnost naknadno predložiti dokazilo, če je takso že prej predhodno pravočasno plačala.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079536
ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 275. ZMZPP člen 17. ZPP člen 213.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – ravnanje stečajnega dolžnika – poravnava obveznosti s strani hčerinske družbe – izpodbojna pravna dejanja – navodilo hčerinski družbi– cesijska pogodba – poroštvo
ZFPPIPP sicer res ne določa, da navodila sama po sebi niso izpodbojna, vendar po splošnih pravilih civilnega prava navodilo - izjavljena volja ene stranke drugi stranki - ustvarja učinek (le) med tema strankama. Razveljavitev učinka navodil ne more imeti neposrednega učinka na razmerje med tožečo in toženo stranko, saj takšnega učinka niso imela niti navodila sama.
Zgolj navodilo družbi L. d.o.o. za sklenitev cesijske pogodbe ni ustvarilo pravnih posledic, zato samo po sebi ne more biti izpodbojno. Navedeno velja tudi za poroštvo, ki naj bi ga L. d.o.o. prevzela po navodilu tožeče stranke. Do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tudi ni prišlo s tem, ko je z izplačilom s strani poroka nastala regresna pravica poroka do stečajnega dolžnika, saj se s samo transakcijo niti vloga niti višina dolga stečajnega dolžnika nista spremenili, spremenil se je le upnik. S plačilom s strani poroka se v premoženjski sferi tožeče stranke torej ni spremenilo ničesar, spremenila se je le oseba upnika.
Za odločitev ne more biti odločilno, ali je hčerinska družba posle sklenila na podlagi prejetih navodil tožeče stranke ali na podlagi lastne presoje, saj ravnanja hčerinske družbe ni mogoče avtomatsko šteti kot ravnanja stečajnega dolžnika (matične družbe). Povedano drugače: hčerinska družba, je še vedno samostojna družba (in ne podružnica), ki sama sprejema odločitve in zanje tudi sama odgovarja.
Pri neodplačnih razpolaganjih (torej tudi v konkretnem primeru, ko je izpodbijano pravno dejanje darilna pogodba) se v skladu s tretjim odstavkom 256. člena OZ zavedanje dolžnika, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, po zakonu domneva, za tretjega pa se niti ne zahteva, da bi mu bilo to znano ali moralo biti znano. Pri neodplačnih razpolaganjih je torej subjektivni pogoj izpodbijanja pravnega dejanja skoncentriran v celoti na dolžniku, zakon pa z domnevo dolžnikovega vedenja, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, prelaga dokazno breme za dokaz nasprotnega (torej neobstoja subjektivnega elementa – dolžnikovega nezavedanja glede možnosti škodovanja upnikom) na toženca.
posestni spor – petitorni spor – pravilo petitorum absorbet possessorum
Tožbeni zahtevek v predmetni zadevi temelji na posesti stanovanja, zato je bila uporaba pravila petitorum absorbet possesorium pravilna. Prišlo je do situacije, ko je moralo sodišče v posestni pravdi izjemoma upoštevati ugovor pravice.
odlog izvršbe – pravnomočnost sklepa o izvršbi – verodostojna listina - dejansko opravljanje izvršilnih dejanj
Smisel instituta odloga je v tem, da se odloži opravljanje izvršbe, kar pomeni, da se izvršilna dejanja zaradi odloga ne opravljajo, čeprav bi se lahko, kar pa za konkretni primer, ko sklep o izvršbi ni bil niti vročen dolžniku, ne gre trditi.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - postopek pred sodiščem prve stopnje – nastanek taksne obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, ker ga je tožeča stranka vložila šele po nastanku taksne obveznosti.
dnevnice – stroški za službeno potovanje – plačilo dnevnic – službeno potovanje – službena pot
V tožnikovem primeru ni šlo za vsakodnevno službeno potovanje iz Slovenijo v tujino in nazaj, saj je bil tožnik redno zaposlen v tujini, kjer je v času dela stalno živel in ne nazadnje razpolagal tudi s potnim listom te države, zato ni upravičen do dnevnic, ki jih uveljavlja v tožbi. V tej zvezi na drugačno presojo ne vpliva niti dejstvo, da se je v prostem času, ko ni delal v tujini, redno vračal v domovino, kjer ima svojo partnerico.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Vsak delavec tožene stranke je moral neposredno pred odhodom na planirani dopust dobiti dovoljenje za njegovo izrabo. V tej zvezi je moral izpolniti poseben obrazec, ki ga je podpisal nadrejeni delavec in ga delavcu tudi vrnil. Običajna praksa potrjevanja obrazcev za letni dopust je bila takšna, da je delavec izpolnjen obrazec sam ali pa preko delavca, s katerim se je dogovoril za nadomeščanje, dostavil na sedež tožene stranke, nato pa mu je bil obrazec na enak način vrnjen. Če delavec ni prejel podpisanega obrazca s strani pristojne osebe, da mu je izraba dopusta odobrena, dopusta ni smel nastopiti. To je bilo glede tožnika določeno tudi v pogodbi o zaposlitvi, po kateri lahko delavec izrabi letni dopust le po predhodni pisni odobritvi, ki jo podpiše poslovna direktorica oziroma delavec, ki jo nadomešča. Tožnik je oddal obrazec za odobritev dopusta v mapo, pri čemer pa je odločilno, da tožniku nadrejeni delavki o njegovem odhodu na dopust nista bili obveščeni, prav tako nista podpisali dovoljenja na obrazcu. Glede na navedeno je bil tožnik več kot pet zaporednih dni neupravičeno odsoten z dela in je s tem kršil delovne obveznosti.
ZIZ člen 120, 120/3, 123. ZPP člen 343, 343/1, 346, 346/1.
izvršba na denarno terjatev – prenos terjatve v izterjavo – nedovoljenost pritožbe – pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - pritožba dolžnikovega dolžnika zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo
Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo, saj je sicer specifičen udeleženec izvršilnega postopka, vendar pa pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o rubežu terjatve in zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo nima.
ZSPJS člen 1, 8, 8/1, 8/3, 9, 9/2, 49.a. ZDR člen 20. ZZDej člen 62, 62/1. ZJU člen 5. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
plačilo za delo - plačilo razlike v plači – prevedba plače – javni uslužbenci – zdravstvena dejavnost – zdravstveni delavci – tarifni razredi
Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnice (na ugotovitev, da sta aneksa k pogodbi o zaposlitvi brez pravnega učinka in izplačilo razlike v plači do plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II) je treba ugotoviti, ali sta bila tožeči stranki ponujena aneksa k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto srednja medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II zakonita glede na stopnjo (in vrsto) strokovne izobrazbe, ki jo ima, in glede na stopnjo oziroma vrsto strokovne izobrazbe, ki se za zasedbo tega delovnega mesta zahteva.
kolektivni delovni spor – javni uslužbenci – kolektivna pogodba – izvajanje – odprava nesorazmerij v osnovnih plačah
Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, ki je v 1. členu odložil plačilo tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, je začel veljati 9. 11. 2010 (naslednji dan po objavi v Uradnem listu 8. 11. 2010), torej po datumu, do katerega bi morala nasprotna udeleženka po veljavni KPJS izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, to pa je po 5. 11. 2010, ko je zapadla v plačilo plača za oktober 2010. Nasprotna udeleženka je tako z naknadno sprejetim predpisom (Aneksom št. 4) nedopustno posegla v pridobljene pravice delavcev glede izplačila tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah. Zato je pravna podlaga za izplačilo tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah lahko le z Aneksom št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor spremenjen 50. člen KPJS, ki je v 2. členu določal, da bodo upravičenci znesek tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah prejeli pri izplačilu plače za oktober 2010. Od tedaj dalje so javni uslužbenci upravičeni do plače, ki vključuje tretjo četrtino odprave nesorazmerij, vendar le do 31. 5. 2012, ko je začel veljati ZUJF.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela – dokazno breme
Tožena stranka je sklenila s tožnico pogodbi o zaposlitvi za določen čas za delo maserke iz razloga po 3. alinei prvega odstavka 52. člena ZDR, torej zaradi povečanega obsega dela. Tega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa tožena stranka ni uspela dokazati, čeprav je bilo o tem, skladno z 2. odstavkom 82. člena ZDR, dokazno breme na njej. Delo maserke je sicer res sezonske narave, vendar pa ni bil podan zakonit razlog, to je povečan obseg dela. Oscilacije v obsegu dela maserja so sicer podane, kar se v času, ko je manj dela, lahko „pokrije“ z delom na recepciji bazena, vendar pa je delo maserja pri toženi stranki trajne narave in pri njem ne gre za povečan obseg dela, ki bi ga bilo mogoče opravičevati s sklepanjem pogodbe za določen čas. Glede na navedeno ni bila izkazana podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga po 3. alineji 1. odstavka 52. člena ZDR.
zavrženje tožbe - javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo
Tožnik (vojak) je s tožbo, uveljavljal tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepa (prvostopni sklep) in ugotovitev, da ima tožnik sklenjeno veljavno pogodbo o zaposlitvi. Čeprav s tožbenim zahtevkom ni zahteval ugotovitve nezakonitosti (ampak ničnosti) sklepa in čeprav ni izpodbijal veljavnosti drugostopne odločbe, s katero je bil sklep potrjen, je tožbo, s katero je uveljavljal sodno varstvo zoper odločitev tožene stranke, vložil pravočasno, to je v tridesetih dneh od prejema drugostopne odločbe tožene stranke (osmi odstavek 100.a člena ZObr).
Tožnik je v pripravljalni vlogi razširil tožbo s tožbenim zahtevkom za razveljavitev sklepa tožene stranke in odločbe, s katero je bila pritožba zoper sklep zavrnjena. Glede na to, da je bila tožba s prvotnim tožbenim zahtevkom vložena pravočasno in da je s to tožbo tožnik uveljavljal sodno varstvo zoper odločitev tožene stranke v sklepu oziroma odločbi, se pravočasnosti spremembe (razširitve) tožbe ne presoja ponovno.
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen. Ker je bila ta pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu.
disciplinski postopek - prenehanje delovnega razmerja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist - reparacija – nadomestilo plače
Uveljavljanje nadomestila plače predstavlja uveljavljanje plačila škode, ki jo je delodajalec povzročil z nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V skladu z načelom popolne odškodnine iz 169. člena OZ mora biti delavčev premoženjski položaj takšen, kot če bi delal, kar pomeni, da ne sme prejeti ne manj ne več, kot če bi delal.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi za določen čas – prenehanje delovnega razmerja
Delavcu pripada odpravnina po 109. členu ZDR le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Pri tožeči stranki pa ni šlo za odpoved, saj ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V takem primeru pa ZDR v 109. členu ne predvideva odpravnine. Le v kolikor bi bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da tožnici pripada odpravnina po 109. členu ZDR tudi po poteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena, in ne le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, bi bila do odpravnine upravičena in bi se lahko sklicevala na večji obseg pravic iz delovnega razmerja, ki jih lahko dogovorita delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odškodninska odgovornost
Tožena stranka ni zagotovila vseh ukrepov, da bi bilo tožnikovo delovno mesto varno. V primeru, ko sta tekla oba stroja in se je na kaširki furnir strgal, je bilo potrebno kaširko čimprej ustaviti, in glede na to, da so bili okoli stroja deli, v katere se lahko udariš, je bila v takem primeru možnost poškodbe še večja. Tudi če tožena stranka od tožnika ni izrecno zahtevala dela na obeh strojih hkrati, je za to dejstvo zagotovo vedela, saj toliko dela, kot ga je opravil, sicer (z delom le na enem stroju) ne bi mogel opraviti. Tožena stranka mu je vsak dan dobavila nove kolute (po izpovedbi tožnika je vsak dan dobil okoli 20 novih kolutov), za katere je pričakovala, da bodo obdelani in so drugi dan tudi bili obdelani. Tožnik pa je na navedeni lokaciji delal sam. Glede na navedeno je tožena stranka za škodni dogodek, kot ga opisuje tožnik, krivdno odgovorna.
premoženjska škoda – nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi – upokojitev
Dejstvo, da se je tožnik upokojil ne pomeni, da nima pravice do povrnitve škode zaradi prikrajšanja (razlike med plačo, ki bi jo prejemal in pokojnino) v primeru nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZST-1 člen 34a, 34a/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
ugovor zoper plačilni nalog – prepozen ugovor – zavrženje ugovora – pritožba zoper sklep o ugovoru
Tožena stranka je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse vložila po preteku zakonskega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
ZObr člen 88, 88/1, 98.c, 98.c/1, 100.a, 100.a/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 1, 6. ZJU člen 24, 25, 39.
vojska – dodatek za stalnost – delovno dobo – dodatek k plači – sodno varstvo – predhodno varstvo pri delodajalcu - vojska
Predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo, ki izhaja iz določbe tretjega odstavka 100a. ZObr ter iz določb 24., 25. oz. 39. člena ZJU. Če ta procesna predpostavka ni podana, se tožba zavrže. Ker tožnik zoper odločbo ugovora ni vložil, niso bili podani pogoji za meritorno odločanje o zakonitosti odločbe tožene stranke.
Tožnik (vojak) ni upravičen do dodatkov za stalnost, delovno dobo, omejitev pravice do stavke in magisterij za čas, ko je napoten na opravljanje vojaške službe v tujino. Skladno s določbo prvega odstavka 98.c člena ZObr, pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, pripada plača z dodatki po osnovah in merilih, ki jih predpiše vlada. Vtoževanih dodatkov (za stalnost, delovno dobo, omejitev pravice do stavke in magisterij) Uredba vlade ne predpisuje, zato tožnik do teh dodatkov ni upravičen.
ZObr člen 98.c. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 6, 6/1, 4.
vojska – dodatek za stalnost – dodatek k plači – sodno varstvo – predhodno varstvo pri delodajalcu - vojska
Delavec je upravičen do plačila za delo, ki ga je dejansko opravljal, ne da bi bil dolžan predhodno uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu.
Tožnik (vojak) ni upravičen do dodatkov za stalnost, omejitev pravice do stavke in magisterij za čas, ko je napoten na opravljanje vojaške službe v tujino. Skladno s določbo prvega odstavka 98.c člena ZObr, pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, pripada plača z dodatki po osnovah in merilih, ki jih predpiše vlada. Vtoževanih dodatkov (za stalnost, zaradi omejitev pravice do stavke in magisterij) Uredba ne predpisuje, zato tožnik do njih ni upravičen.