dnevnice – stroški za službeno potovanje – plačilo dnevnic – službeno potovanje – službena pot
V tožnikovem primeru ni šlo za vsakodnevno službeno potovanje iz Slovenijo v tujino in nazaj, saj je bil tožnik redno zaposlen v tujini, kjer je v času dela stalno živel in ne nazadnje razpolagal tudi s potnim listom te države, zato ni upravičen do dnevnic, ki jih uveljavlja v tožbi. V tej zvezi na drugačno presojo ne vpliva niti dejstvo, da se je v prostem času, ko ni delal v tujini, redno vračal v domovino, kjer ima svojo partnerico.
odpravnina – pogodba o zaposlitvi za določen čas – prenehanje delovnega razmerja
Delavcu pripada odpravnina po 109. členu ZDR le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Pri tožeči stranki pa ni šlo za odpoved, saj ji je delovno razmerje prenehalo na podlagi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V takem primeru pa ZDR v 109. členu ne predvideva odpravnine. Le v kolikor bi bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da tožnici pripada odpravnina po 109. členu ZDR tudi po poteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena, in ne le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, bi bila do odpravnine upravičena in bi se lahko sklicevala na večji obseg pravic iz delovnega razmerja, ki jih lahko dogovorita delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi.
Sodišče je tožnika s sklepom pozvalo, naj vlogo dopolni tako, da navede toženo stranko, razloge, zaradi katerih izpodbija odločbo, opredeli tožbeni zahtevek in jo podpiše. Ker tožnik vloge skladno s sklepom v roku ni dopolnil, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe (zaradi molka organa in zoper dokončno odločbo).
Sporazum o vprašanjih nasledstva člen 7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje vojaške pokojnine na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev že pravnomočno zavrnjena, določbe Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) pa niso neposredno uporabljive, je toženec tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje vojaške pokojnine na podlagi MSVN utemeljeno zavrgel, saj se niti dejansko niti pravno stanje ni spremenilo.
učinek potrjene prisilne poravnave na terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku - „ex lege“ procesni učinek – končanje pravdnega postopka – stroški postopka po načelu krivde
Tako prikazana posebna (214. člen ZFPPIPP) kot splošna ureditev (308. člen ZPP) določata enako pravno posledico – pravnomočen sklep o prisilni poravnavi (perfektna sodna poravnava), v katerem je zajeta tudi terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku, povzroči „ex lege“ procesne učinke – sklep o zavrženju tožbe (ugotovitveni, deklaratoren) je časovno vezan na trenutek, ko so nastopili zakonsko določeni pogoji, ne glede na to, kdaj ga je sodišče izdalo. Bistveno pa je, da takšni, z zakonom določeni procesni učinki, odločilno vplivajo na temeljno načelo procesnega prava - načelo dispozitivnosti (2. in 3. člen ZPP) in sicer tako, da ni (več) od dispozicije (volje) tožnice odvisno, ali bo tožbo umaknila ali ne. V sistematičnem smislu ni odločilno, ali gre za procesno predpostavko res transacta (ali pravnomočno razsojene stvari, kot navaja pritožba) in/ali izgube pravnega interesa tožnice za nadaljnje vodenje pravdnega postopka. Prenehanje procesne predpostavke vpliva na procesno legitimacijo, njena pravna posledica pa je „ex lege“ končanje postopka.
dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje življenjskih potreb
Tožnik, ki potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od pričetka uživanja invalidske pokojnine dalje, zato je tožbeni zahtevek, da mu gre vse od nastanka I. kategorije invalidnosti, neutemeljen.
Ker gre pri tožniku za spremembo v stanju invalidnosti (dodatno je potrebna še časovna razbremenitev), ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe dalje.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 51, 51/1, 51/2, 51/4, 51/5.
stroški prevoza na delo in z dela – potni stroški
Ker je tožena stranka imela organiziran prevoz v delu tožnikove poti, tožnik za ta del poti ni upravičen do povračila potnih stroškov. Peti odstavek 51. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije namreč določa, da je delodajalec le v primeru, če delavec iz upravičenih razlogov ne uporablja organiziranega prevoza, delavcu dolžan povrniti stroške prevoza na delo in z dela. Tožnik je imel možnost uporabljati organiziran prevoz delodajalca, to ali bo koristil organiziran prevoz delodajalca ali ne, pa je v pristojnosti delavca, vendar pa v primeru, da ga ne koristi, zgolj zaradi tega ne more zahtevati povračila stroškov v obliki kilometrine.
ZP-1 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 32, 32/10/e, 233, 233/1.
nova dejstva in dokazi – odgovornost lastnika motornega vozila
Obdolženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagala nobenega dokaza, pa tudi glede izjave dane prekrškovnemu organu v spisovnih podatkih ni ničesar, kar bi kazalo, da bo dokaz z zaslišanjem osebe, za katero obdolženka trdi, da ji je najeto vozilo izročila za neko tretjo osebo, uspešen. Obdolženka namreč ni predložila nikakršne izjave osebe, kateri naj bi glede na njen zagovor vozilo izročila, prav tako ne trdi, da jo je skušala pridobiti. Ker obdolženka listinskih dokazov iz katerih bi izhajalo, da se bodo z zaslišanjem osebe, kateri naj bi vozilo izročila, njene navedbe iz zagovora potrdile, tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi razumen dvom, da je obdolženka storila očitani prekršek, ni podan.
neposredno izvršljiv notarski zapis – odpoved pogodbe – dokaz zapadlosti terjatve
Nobenega dvoma ni, da je dolžnik sporno upnikovo odpoved kreditne pogodbe dejansko prejel, kar je edino pravno pomembno dejstvo, zato se dolžnik ne more uspešno sklicevati na eventualno kršitev pogodbenih obveznosti v tem delu.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev – zakonitost volitev
Volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.
Pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, saj je še zmožen za delo z omejitvami v polnem delovnem času, kar predstavlja invalidnost III. kategorije. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
V skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. V skladu s sprejetim stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se tudi pravnim osebam pisanja iz 1. odstavka 142. člena ZPP vročajo v skladu z določbo 3. odstavka 142. člena ZPP. V skladu z navedenim členom se vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Po 4. odstavku istega člena se vročitev po prejšnjem odstavku šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.
Pri tožniku, uživalcu dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, je prišlo do spremembe pri zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb, tako da ni več zmožen samostojno opravljati nobeno osnovno življenjsko potrebo. Zato je od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.
Pogodba o delovanju Evropske unije člen 56. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 22a, 22(1)(i). Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 128.
zdravljenje v tujini - začasno bivanje v tuji državi - enako obravnavanje
Ker špansko obvezno zdravstveno zavarovanje za španske državljane ne krije stroškov zdravljenja posledic prometnih nesreč, tožnica, ki je bila napotena na delo v Španijo, ni upravičena do povračila stroškov zdravljenja posledic prometne nesreče s strani toženca iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Dopolnitev tožbe, s katero je tožnica izpodbijala odločbo toženca o zaključku bolniškega staleža, je bila vložena po izteku roka za sodno varstvo (30 dni od vročitev dokončne odločbe), zato je sodišče tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.
V konkretnem primeru so izpolnjeni vsi pogoji protispisnosti, in sicer se protispisnost nanaša na dejanske ugotovitve (vrednost v prometni nesreči poškodovanega vozila), izražena je neposredno v sami sodbi in zadeva listinsko gradivo, ki je v spisu obravnavane zadeve.
ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – kaduciteta – prehod premoženja v državno lastnino – ločitveni upnik
Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja pa lahko zapustnikovi upniki dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega premoženja), zato tudi s tem ločenim premoženjem zapustnika dedič ne bi mogel razpolagati, niti ne bi mogli nanj posegati dedičevi upniki. V določenih primerih iz sodne prakse je obveljalo stališče, da bo ločitveni upnik uspešen s svojim predlogom takrat, če bo dokazal, da je dedič prezadolžen.
Zgoraj navedeno kaže, da je osnovni cilj tega instituta preprečitev možnosti, da bi dedičevi upniki posegli za realizacijo svojih terjatev na podedovano premoženje prej kot upniki zapustnika. Glede na to pa v danem primeru ni nepomembno, da je prišlo do kaducitete in tedaj prehoda zapuščine v državno last. Res je, da tudi država odgovarja za zapustnikove dolgove, v okviru vrednosti premoženja, ki je v primeru kaducitete prešlo nanjo. Vendar pa cilj instituta ločitve zapuščine ni v tem, da se zagotovi prednostni položaj ločitvenemu upniku v razmerju do ostalih upnikov zapustnika, ampak le v tem, da se mu ohranja prednostni položaj v razmerju do upnikov dediča. V danem primeru pa glede na prehod premoženja v državno last ta skrb nedvomno odpade.
Sama ločitev zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi zapuščine ob hkratnem potrebnem popisu in cenitvi te še ne bo dosegla svojega namena v zgoraj navedeni smeri, saj ločena zapuščina pomeni le, da ne more biti predmet dedovanja do poplačila upnikov zapustnika, ki so to predlagali. Ta namen pa bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora tako ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 132, 132/3. SPZ člen 128, 128/1, 130, 135. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2, 264. ZZK-1 člen 57, 57/2.
predhodna odredba – zavarovanje terjatve – začet stečajni postopek – ločitvena pravica – predznamba zastavne pravice – izbris predznamovane hipoteke
Zastavno pravico pri izvršbi na nepremičnino na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo pridobi upnik šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiško knjigo, kamor pa se sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine, kot so bili sklepi iz predmetnega postopka zavarovanja) vpiše šele po njegovi pravnomočnosti (glej tudi četrti odstavek 45. člena ZIZ).