prisilna poravnava – upniški odbor – prepoved imenovanja za člena upniškega odbora
Prepoved imenovanja za člana upniškega odbora je treba razlagati tako, da velja tudi za upnike, katerih zastopniki opravljajo oziroma so v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljali funkcije člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika.
javni uslužbenci - disciplinski postopek - odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadomestilo za ločeno življenje
Tožnik je v spornem obdobju prejemal nadomestilo za ločeno življenje, do katerega ni bil upravičen zaradi razveze zakonske zveze. S tem je storil težjo kršitev discipline po 12. točki 4. odstavka 57. člena ZObr (dejanje, ki pomeni kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, drugo kaznivo dejanje, storjeno na delu ali v zvezi z delom ali storjeno iz nečastnih nagibov, in drugo kaznivo dejanje ali prekršek, s katerim se krni ugled državnega organa), zato je izrečeni disciplinski ukrep (prenehanja delovnega razmerja) zakonit.
Tožnik ima kot invalid I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni pravico do invalidske pokojnine. Ker pokojninska osnova, odmerjena na podlagi tožnikovih plač, znaša manj od zneska najnižje pokojninske osnove, se mu pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove.
zavrženje tožbe – pogodba o zaposlitvi – ničnost – spor z mednarodnim elementom – ugotovitveni – dajatveni zahtevek
ZDR ne določa, da bi morala stranka uveljavljati ničnost pogodbenega določila skupaj z dajatvenim zahtevkom že takoj v tožbi. Uveljavljanje ničnosti pogodbe oziroma njenih pogodbenih določil po določbi tretjega odstavka 13. člena ZDR, ki določa, da pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi ne preneha, ni vezano na izljučevalne (prekluzivne) roke, takšen zahtevek pa lahko stranka pod pogoji iz tretjega odstavka 181. člena ZPP (če je sodišče, pred katerim teče pravda, zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka) uveljavlja tekom pravde poleg obstoječega zahtevka.
zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – dokazni standard za izdajo začasne odredbe – presoja ustreznosti obrazložitve odločitve – oprava uradnih poizvedb sodišča o računih dolžnika
V postopku za izdajo začasen odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko je razlogov v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Glede na specifičnost postopka za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis predložene dokaze, trditve stranke o dejstvih in kakšne dokaze je stranka predlagala za njihovo dokazovanje, nato pa z logičnim sklepanjem, v okviru relevantne materialnopravne podlage, oceni verjetnost uveljavljane oziroma bodoče terjatve. Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve je tedaj potrebno tehtanje razlogov, ki govore v prid obstoju s strani upnika zatrjevanih dejstev, v razmerju do tistih, ki govore proti. Zaključek, da je upnikova terjatev verjetno izkazana, oziroma da ni, mora tedaj temeljiti na kritični presoji in ustrezni obrazložitvi v nakazani smeri.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v zvezi s terjatvama, ki sta predmet pritožbenega obravnavanja, sodišče prve stopnje takšne kritične presoje ni izvedlo in tudi ni podalo obrazložitve ki bi dosegala standard primerne in zadostne obrazložitve, in ki bi omogočala preizkus pravilnosti sprejete odločitve glede predlaganega zavarovanja.
ločitev zapuščine od dedičevega premoženja – kaduciteta – prehod premoženja v državno lastnino – ločitveni upnik
Z zahtevo po ločitvi zapuščine od dedičevega premoženja pa lahko zapustnikovi upniki dosežejo, da se podedovano premoženje dediča loči od njegovega siceršnjega (prejšnjega premoženja), zato tudi s tem ločenim premoženjem zapustnika dedič ne bi mogel razpolagati, niti ne bi mogli nanj posegati dedičevi upniki. V določenih primerih iz sodne prakse je obveljalo stališče, da bo ločitveni upnik uspešen s svojim predlogom takrat, če bo dokazal, da je dedič prezadolžen.
Zgoraj navedeno kaže, da je osnovni cilj tega instituta preprečitev možnosti, da bi dedičevi upniki posegli za realizacijo svojih terjatev na podedovano premoženje prej kot upniki zapustnika. Glede na to pa v danem primeru ni nepomembno, da je prišlo do kaducitete in tedaj prehoda zapuščine v državno last. Res je, da tudi država odgovarja za zapustnikove dolgove, v okviru vrednosti premoženja, ki je v primeru kaducitete prešlo nanjo. Vendar pa cilj instituta ločitve zapuščine ni v tem, da se zagotovi prednostni položaj ločitvenemu upniku v razmerju do ostalih upnikov zapustnika, ampak le v tem, da se mu ohranja prednostni položaj v razmerju do upnikov dediča. V danem primeru pa glede na prehod premoženja v državno last ta skrb nedvomno odpade.
Sama ločitev zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi zapuščine ob hkratnem potrebnem popisu in cenitvi te še ne bo dosegla svojega namena v zgoraj navedeni smeri, saj ločena zapuščina pomeni le, da ne more biti predmet dedovanja do poplačila upnikov zapustnika, ki so to predlagali. Ta namen pa bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora tako ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 132, 132/3. SPZ člen 128, 128/1, 130, 135. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2, 264. ZZK-1 člen 57, 57/2.
predhodna odredba – zavarovanje terjatve – začet stečajni postopek – ločitvena pravica – predznamba zastavne pravice – izbris predznamovane hipoteke
Zastavno pravico pri izvršbi na nepremičnino na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo pridobi upnik šele z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiško knjigo, kamor pa se sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine, kot so bili sklepi iz predmetnega postopka zavarovanja) vpiše šele po njegovi pravnomočnosti (glej tudi četrti odstavek 45. člena ZIZ).
Pri tožniku, uživalcu dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, je prišlo do spremembe pri zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb, tako da ni več zmožen samostojno opravljati nobeno osnovno življenjsko potrebo. Zato je od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.
pravilo o dokaznem bremenu – dokazni standard – non liquet
Ker je tožena stranka zasejala skepso glede resničnosti zatrjevanega in dokazovanega osrednjega dejstva, tožeča stranka pa je imela na razpolago še druge razpoložljive dokaze, a je ostala pasivna, je pravilno, da jo zadane posledica položaja non liquet iz 215. člena ZPP.
Sporazum o vprašanjih nasledstva člen 7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje vojaške pokojnine na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev že pravnomočno zavrnjena, določbe Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) pa niso neposredno uporabljive, je toženec tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje vojaške pokojnine na podlagi MSVN utemeljeno zavrgel, saj se niti dejansko niti pravno stanje ni spremenilo.
Pogodba o delovanju Evropske unije člen 56. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 22a, 22(1)(i). Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 128.
zdravljenje v tujini - začasno bivanje v tuji državi - enako obravnavanje
Ker špansko obvezno zdravstveno zavarovanje za španske državljane ne krije stroškov zdravljenja posledic prometnih nesreč, tožnica, ki je bila napotena na delo v Španijo, ni upravičena do povračila stroškov zdravljenja posledic prometne nesreče s strani toženca iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
URS člen 74, 74/3. ZPP člen 188, 188/2, 188/3,214, 214/1, 214/2. ZVK člen 13, 13/1, 13/2.
nelojalna konkurenca – dobri poslovni običaji – ravnanje v nasprotju s poslovno moralo – zadrževanje jeklenk – umik tožbe – privolitev v umik tožbe - neprerekana dejstva – domneva priznanja neprerekanih dejstev – pritožbene novote - regulacijska začasna odredba - prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence – uspeh s sodbo
Pojem prevzemanja v posest, v katerem je vsebovano tudi zadrževanje jeklenk pri sebi, ki so v lasti drugega distributerja, sodišče druge stopnje razume v smislu nelojalnega konkuriranja na trgu, kar je v nasprotju z določilom 2. odstavka 13. člena ZVK in posledično prepovedano.
Zatrjevanje tožeče stranke, da sodišče ni razkrilo svoje odločitve pred izdajo odločbe, ne more biti razlog, zaradi katerega je tožeča stranka navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pritožbenem postopku.
Tožeča stranka je z zahtevo po sodnem varstvu v celoti uspela. Zato ni več nobenih utemeljenih razlogov za predlagano začasno ureditev spornega razmerja.
preložitev naroka za začetek stečajnega postopka – zdravniško opravičilo – predpisan obrazec – navedbe v opravičilu – zdravstveno stanje dolžnice
Predloženo opravičilo res ne ustreza zakonsko predpisanemu, vendar pa na podlagi tega, da je v njem navedeno, da ima dolžnica visoko temperaturo in da se slabo počuti, izhaja, da je bilo dolžničino zdravstveno stanje takšno, da ni dopuščalo, da bi se dolžnica odzvala vabilu sodišča.
Dopolnitev tožbe, s katero je tožnica izpodbijala odločbo toženca o zaključku bolniškega staleža, je bila vložena po izteku roka za sodno varstvo (30 dni od vročitev dokončne odločbe), zato je sodišče tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.
Tudi ob upoštevanju dovoljene tolerance (+ - 5 %), se izkaže, da kolo s pomožnim motorjem, ki ga je v času prekrška upravljal obdolženi, presega dovoljeno hitrost, ki jo takšno vozilo sme doseči, in ker za predelavo s katero je bilo to doseženo, obdolženi nima odobritve, po presoji pritožbenega sodišča ni nikakršnega dvoma, da je odgovoren za prekršek po sedmem odstavku 19. člena ZMV. Ukvarjanje z vprašanjem, na podlagi kakšne konkretne predelave je obdolženi dosegel, da je njegovo vozilo presegalo največjo konstrukcijsko določeno hitrost, za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, kot tudi ne ukvarjanje z vprašanjem ali takšne predelave in spremembe na vozilu pomenijo poslabšanje njegovih varnostnih ali okoljevarstvenih lastnosti. Dejstvo je namreč, da obdolženi odobritve predelanega vozila nima, poleg tega tudi ne gre za spremembe na vozilu, ki jih ne bi bilo potrebno evidentirati.
ZPIZ-1 člen 390, 391, 397, 446. ZPIZ člen 123, 123/1.
invalidi - nadomestilo plače za čas čakanja
Tožnik, invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu z omejitvami po ZPIZ, ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo v letu 2011 ni imel zakonske podlage za priznanje te pravice, saj je ZPIZ-1 ne ureja več. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja je zato neutemeljen.
dodatek za pomoč in postrežbo – opravljanje življenjskih potreb
Tožnik, ki potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo od pričetka uživanja invalidske pokojnine dalje, zato je tožbeni zahtevek, da mu gre vse od nastanka I. kategorije invalidnosti, neutemeljen.
učinek potrjene prisilne poravnave na terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku - „ex lege“ procesni učinek – končanje pravdnega postopka – stroški postopka po načelu krivde
Tako prikazana posebna (214. člen ZFPPIPP) kot splošna ureditev (308. člen ZPP) določata enako pravno posledico – pravnomočen sklep o prisilni poravnavi (perfektna sodna poravnava), v katerem je zajeta tudi terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku, povzroči „ex lege“ procesne učinke – sklep o zavrženju tožbe (ugotovitveni, deklaratoren) je časovno vezan na trenutek, ko so nastopili zakonsko določeni pogoji, ne glede na to, kdaj ga je sodišče izdalo. Bistveno pa je, da takšni, z zakonom določeni procesni učinki, odločilno vplivajo na temeljno načelo procesnega prava - načelo dispozitivnosti (2. in 3. člen ZPP) in sicer tako, da ni (več) od dispozicije (volje) tožnice odvisno, ali bo tožbo umaknila ali ne. V sistematičnem smislu ni odločilno, ali gre za procesno predpostavko res transacta (ali pravnomočno razsojene stvari, kot navaja pritožba) in/ali izgube pravnega interesa tožnice za nadaljnje vodenje pravdnega postopka. Prenehanje procesne predpostavke vpliva na procesno legitimacijo, njena pravna posledica pa je „ex lege“ končanje postopka.
kolektivni delovni spor - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev – zakonitost volitev
Volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.