zavarovanje denarne terjatve – začasna odredba – dokazni standard za izdajo začasne odredbe – presoja ustreznosti obrazložitve odločitve – oprava uradnih poizvedb sodišča o računih dolžnika
V postopku za izdajo začasen odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko je razlogov v prid nekega zaključka več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Glede na specifičnost postopka za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis predložene dokaze, trditve stranke o dejstvih in kakšne dokaze je stranka predlagala za njihovo dokazovanje, nato pa z logičnim sklepanjem, v okviru relevantne materialnopravne podlage, oceni verjetnost uveljavljane oziroma bodoče terjatve. Za ugotovitev verjetnosti obstoja terjatve je tedaj potrebno tehtanje razlogov, ki govore v prid obstoju s strani upnika zatrjevanih dejstev, v razmerju do tistih, ki govore proti. Zaključek, da je upnikova terjatev verjetno izkazana, oziroma da ni, mora tedaj temeljiti na kritični presoji in ustrezni obrazložitvi v nakazani smeri.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v zvezi s terjatvama, ki sta predmet pritožbenega obravnavanja, sodišče prve stopnje takšne kritične presoje ni izvedlo in tudi ni podalo obrazložitve ki bi dosegala standard primerne in zadostne obrazložitve, in ki bi omogočala preizkus pravilnosti sprejete odločitve glede predlaganega zavarovanja.
pristojnost slovenskega sodišča - opravljena storitev na območju RS
Upoštevaje dejstvo, da je predmet tožbenega zahtevka denarni znesek po računu, ki se nanaša na povrnitev dela stroškov, ki jih je imela tožeča stranka z nabavo oz. izdelavo opreme pred pričetkom poslovnega sodelovanja s toženo stranko, gre v konkretnem primeru za zadevo v zvezi z omenjenim pogodbenim razmerjem, pri katerem se je storitev opravljala na območju Republike Slovenije in je zato za rešitev te sporne zadeve pristojno slovensko sodišče.
preložitev naroka za začetek stečajnega postopka – zdravniško opravičilo – predpisan obrazec – navedbe v opravičilu – zdravstveno stanje dolžnice
Predloženo opravičilo res ne ustreza zakonsko predpisanemu, vendar pa na podlagi tega, da je v njem navedeno, da ima dolžnica visoko temperaturo in da se slabo počuti, izhaja, da je bilo dolžničino zdravstveno stanje takšno, da ni dopuščalo, da bi se dolžnica odzvala vabilu sodišča.
Sporazum o vprašanjih nasledstva člen 7. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje vojaške pokojnine na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev že pravnomočno zavrnjena, določbe Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) pa niso neposredno uporabljive, je toženec tožnikovo ponovno zahtevo za priznanje vojaške pokojnine na podlagi MSVN utemeljeno zavrgel, saj se niti dejansko niti pravno stanje ni spremenilo.
učinek potrjene prisilne poravnave na terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku - „ex lege“ procesni učinek – končanje pravdnega postopka – stroški postopka po načelu krivde
Tako prikazana posebna (214. člen ZFPPIPP) kot splošna ureditev (308. člen ZPP) določata enako pravno posledico – pravnomočen sklep o prisilni poravnavi (perfektna sodna poravnava), v katerem je zajeta tudi terjatev, o kateri (še) ni odločeno v pravdnem postopku, povzroči „ex lege“ procesne učinke – sklep o zavrženju tožbe (ugotovitveni, deklaratoren) je časovno vezan na trenutek, ko so nastopili zakonsko določeni pogoji, ne glede na to, kdaj ga je sodišče izdalo. Bistveno pa je, da takšni, z zakonom določeni procesni učinki, odločilno vplivajo na temeljno načelo procesnega prava - načelo dispozitivnosti (2. in 3. člen ZPP) in sicer tako, da ni (več) od dispozicije (volje) tožnice odvisno, ali bo tožbo umaknila ali ne. V sistematičnem smislu ni odločilno, ali gre za procesno predpostavko res transacta (ali pravnomočno razsojene stvari, kot navaja pritožba) in/ali izgube pravnega interesa tožnice za nadaljnje vodenje pravdnega postopka. Prenehanje procesne predpostavke vpliva na procesno legitimacijo, njena pravna posledica pa je „ex lege“ končanje postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe (zaradi molka organa in zoper dokončno odločbo).
pravilo o dokaznem bremenu – dokazni standard – non liquet
Ker je tožena stranka zasejala skepso glede resničnosti zatrjevanega in dokazovanega osrednjega dejstva, tožeča stranka pa je imela na razpolago še druge razpoložljive dokaze, a je ostala pasivna, je pravilno, da jo zadane posledica položaja non liquet iz 215. člena ZPP.
Pogodba o delovanju Evropske unije člen 56. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 22, 22a, 22(1)(i). Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 128.
zdravljenje v tujini - začasno bivanje v tuji državi - enako obravnavanje
Ker špansko obvezno zdravstveno zavarovanje za španske državljane ne krije stroškov zdravljenja posledic prometnih nesreč, tožnica, ki je bila napotena na delo v Španijo, ni upravičena do povračila stroškov zdravljenja posledic prometne nesreče s strani toženca iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
materialno procesno vodstvo – konkretizirano prerekanje – različna razlaga pogodbe – namen pogodbenih strank – dejansko vprašanje
Sodnikova razjasnjevalna dolžnost v okviru materialno-pravdnega vodstva na področju dejanskih vprašanj ne sega tako daleč, da bi sodišče moralo tožečo stranko pozvati, da mora konkretizirano prerekati zatrjevana dejstva, sicer bodo štela resnična.
ZSReg člen 5, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24, 24/1, 25, 25/2.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – vpis spremembe članov nadzornega sveta in zastopnika delniške družbe – vpis v sodni register – sklep pristojnega organa družbe
Predlogu za vpis spremembe zastopnikov je treba priložiti sklep pristojnega organa družbe. Če je sklep o odpoklicu V. in imenovanju K. za direktorja družbe podpisal kot predsednik nadzornega sveta M. M., ki v sodnem registru ni vpisan kot član organa nadzora, predlagatelj pa tudi ni predložil nobene listine, iz katere izhaja, da ga je skupščina imenovala v nadzorni svet družbe, potem listine, ki jo je podpisal M. M., sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot sklepa, ki ga je izdal pristojni organ družbe.
Natančen odgovor o očetovstvu bi toženec lahko dobil na podlagi analize DNK, vendar pa se vabilu Inštituta za sodno medicino ni odzval in je celo umaknil dokazni predlog za opravo DNK analize, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je kot nosilni dokaz upoštevalo pričanje tožničine matere.
ZOdvT člen 14, 14/4. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – nagrada za postopek – znižanje nagrade – predčasno prenehanje pooblastila – predčasni zaključek zadeve – ustavitev postopka – umik tožbe
Praviloma velja, da predčasni zaključek ali prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vplivajo, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. Prav za primere, kot je obravnavani, pa je v 1. točki tar. številke 3101 (posebej) predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,3 na količnik 0,8.
ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/5, 126a, 418. ZDavP-2B člen 38.
zastaranje terjatev – zastaranje pravice do izterjave davka – pretrganje zastaranja – zavarovanje davčnega dolga s hipoteko – povratna veljava predpisov - retroaktivnost – časovna veljava zakona – prehodne določbe
S sprejemom ZDavP-2B zakon sam torej ni predpisal retroaktivne uporabe vseh določb zakona, torej tudi materialnopravnih določb tega zakona. Določbe o zastaranju so materialnopravne in ne procesne, torej se lahko uporabljajo le za razmerja, nastala po uveljavitvi novele. To pa pomeni, da je mogoče določbo 126.a člen ZDavP-2 uporabiti le v primerih, v katerih je bila terjatev zavarovana s hipoteko po uveljavitvi te določbe (30. 9. 2009). Če je bila hipoteka pridobljena prej, ne more imeti na škodo dolžnika učinkov, ki jih je zakonodajalec predpisal naknadno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati na izid postopka pred socialnim sodiščem glede upravičene odsotnosti z dela tožnika, saj je tožena stranka tožniku podala redno odpoved iz krivdnih razlogov, in to ne iz razloga, ker ni prihajal na delo, pač pa iz razloga, ker tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, pri čemer je irelevantno, da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je dobil potrdilo ZZZS po pomoti.
začasni zastopnik – prenehanje zastopanja – stranka postopka – upravičena oseba za vložitev pritožbe
Ker odvetnik M. P. ni stranka predmetnega postopka, položaj toženčevega začasnega zastopnika pa mu je prenehal še pred vložitvijo predmetne pritožbe, to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
kršitev pravice do obrambe - dodatno zaslišanje izvedenca medicinske stroke - v zadostni meri pojasnjeno dejansko stanje - ni v zadostni meri pojasnjeno na katera vprašanja naj bi izvedenec dodatno odgovoril - ravnanje v silobranu - izpovedba prič
Sodišče prve stopnje za zaslišanje izvedenca ni imelo razloga, saj je v zaključnem delu svojega pisnega izvedenskega mnenja pojasnil tudi mehanizem nastanka poškodb pri obeh oškodovancih in glede oškodovanca S.H. zapisal, da je slednji zelo verjetno prejel udarec v glavo v predel čela, in da je malo verjetno, da bi udarnina v predelu čela nastala pri padcu na tla, ker človek pri padcu refleksno iztegne roki, da se obvaruje udarca v glavo, ter da je možno, da sta udarnina in podplutba v predelu desnega kolka nastala po brci, da pa je možen tudi padec na kolk. Takšen zaključek izvedenca medicinske stroke, ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni zahteval dodatnega zaslišanja izvedenca, saj je bilo glede poškodb in načina njihovega nastanka dejansko stanje obravnavane zadeve v zadostni meri pojasnjeno. Zagovornik obdolženca ni ne na glavni obravnavi in ne v pritožbi pojasnil, kaj bi naj izvedenec glede mehanizma nastanka poškodb še dodatno pojasnil oziroma na katera vprašanja naj bi odgovoril, pa tudi ne, katere so tiste določene okoliščine, ki izhajajo iz medicinske dokumentacije, ki bi jih naj pojasnil, in ki bi kazale na to, da je do poškodb prišlo, ker bi naj obdolženec ravnal v silobranu, kot trdi v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070299
URS člen 39. OZ člen 133, 134, 178, 183. ZMed člen 6, 12, 14, 23.
opravičilo in preklic izjave – kršitev ugleda in dobrega imena – kršitev osebnostnih pravic – odškodnina – prepovedni zahtevek – sklepčnost – (ne)resničnost izjave – protipravnost – pravica do svobode izražanja
Zahtevku za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravi je mogoče ugoditi zgolj v primeru, da je kršitev že nastopila in protipravno stanje še traja. Tudi ob najekstenzivnejšem tolmačenju določbe, ki jo zagovarja del pravne teorije, pa je zahtevi za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti moč ugoditi zgolj v primeru preteče nevarnosti, da bo do kršitve prišlo.
Seznanitev javnosti z neresnično in žaljivo izjavo o drugem nujno protipravno posega v pravico te osebe do ugleda, saj se s takšno izjavo ne zagotavlja ne pozitivni, ne negativni vidik pravice do svobodnega izražanja.
Vprašanje oziroma pravnomočnost in dokončnost izdaje uporabnega dovoljenja v upravnem postopku ne pomeni ugotovitve kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v predmetni zadevi, temveč pomeni zgolj ugotavljanje obstoja ali neobstoja določenih dejstev, kakor je to razvidno že iz same obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje, kar pa ne predstavlja predhodnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev o glavni stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072999
ZPP člen 2.
zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti – načelo dispozitivnosti – vezanost na zahtevek – prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje bi moralo tožniku prisoditi zavarovalnino za 5% invalidnost, ker je pri tožniku ugotovilo tudi invalidnost zaradi omejene gibljivosti hrbtenice v višini 5%, ki je toženka pred pravdo ni priznala in tožniku posledično iz tega naslova tudi ni ničesar izplačala. Tožbenega zahtevka s tem ne bi prekoračilo.