OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059905
OZ člen 435, 435/1, 488. ZPP člen 287.
zavrnitev dokaznega predloga – pogodba o finančnem leasingu - izpolnitev s pravno napako – pravna napaka – prodaja ukradenega vozila
Pravdna stranka ima načelno pravico do izvedbe predlaganih dokazov, vendar sodišče (med drugim) ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano.
Prodajalec pravilno izpolni svojo obveznost (ob odsotnosti drugačnega dogovora) le, če kupcu izroči stvar v pravnem stanju, ki kupcu omogoča uresničevanje vseh upravičenj, ki jih obsega lastninska pravica (pravica stvar posedovati, jo uporabljati in z njo razpolagati).
Drugi toženec je dobavil ukradeno vozilo, zato tožnica (kljub posedovanju soglasja za odjavo) vozila ni mogla odjaviti in ga registrirati na svoje ime. Vpis v prometno dovoljenje pa je bil nujen pogoj, da bi tožnica vozilo lahko uporabljala, da bi torej vozilo služilo namenu, za katerega je bilo kupljeno. Z odvzemom avtomobila s strani policije je bila tožnici odvzeta tudi posest. Izpolnitev drugega toženca, ki ni zagotovil avtomobila, ki bi tožnici omogočalo uresničevanje lastninskih upravičenj, torej ni bila pravilna (izpolnitev s pravno napako).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o začetku postopka – upravičeni predlagatelj postopka – udeleženec postopka – obvestilo o obstoju izbrisnega razloga – poslovni naslov
Predlagatelj je le oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
Zoper sodno poravnavo je mogoče vložiti izredno pravno sredstvo, in sicer tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Revizijo pa je mogoče vložiti samo zoper pravnomočno sodbo, ne pa tudi zoper sodno poravnavo.
izločitvena pravica - denarna sredstva – stečajna masa
Za uresničitev izločitvene pravice je pravno odločilno, da premoženje stečajnega dolžnika, za katerega se zatrjuje, da ima na njem lastninsko pravico ali drugo pravico nekdo tretji, obstaja v trenutku, ko nastanejo pravne posledice stečajnega postopka, saj se tedaj oblikuje stečajna masa, za katero še ni gotovo, da vsa tudi pravno pripada stečajnemu dolžniku in zgolj na tej stečajni masi je mogoče uveljavljati izločitveno pravico, kar je logična posledica ureditve, da v stečajno maso ne gredo stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku.
Če ob začetku stečajnega postopka torej premoženja, na katerem se uveljavlja izločitvena pravica v stečajni masi stečajnega dolžnika, ni, potem izločitvene pravice ni mogoče niti dejansko niti pravno uresničiti, ker ni kaj izločati, kar drugače povedano pomeni, da mora premoženje po obliki in vrsti obstajati ob začetku stečajnega postopka, med samim stečajnim postopkom pridobljeno premoženje stečajnega dolžnika pa ne more biti več predmet uveljavljanja izločitvene pravice, pa četudi gre za denarna sredstva, saj je to premoženje stečajnega dolžnika.
Pri presoji finančnega in premoženjskega stanja tožene stranke in posledično presoji nevarnosti za bodočo uveljavitev tožnikove terjatve se je prvostopenjsko sodišče oprlo na dejstva in dokaze tožene stranke v njenem odgovoru na tožnikov predlog za izdajo predhodne odredbe, ne da bi tožeči stranki vročilo odgovor tožene stranke s priloženimi listinami v izjavo. Pritožnik zato utemeljeno uveljavlja kršitev kontradiktornosti postopka, saj mu je bilo s tem onemogočeno izpodbijanje toženčevih navedb in dokazov, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev.
procesna predpostavka – objava popravka – odgovorni urednik – prejem zahteve za objavo popravka – vročanje
Tožba ni dopustna, če prizadeta oseba pred vložitvijo tožbe od odgovornega urednika ni zahtevala objave popravka. Gre torej za procesno predpostavko: tožnik je upravičen do sodnega varstva samo takrat, ko je odgovorni urednik zahtevani popravek bodisi prezrl, bodisi zavrnil ali ga objavil na zakonsko neustrezen način.
najemna pogodba - poslovni prostor - stanj poslovnega prostora - ugovor neizpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - lex specialis
ZPSPP je sicer specialnejši glede na OZ in da se glede najemne pogodbe za poslovni prostor uporabijo določila tega zakona. Vendar pa ureditev določenih vprašanj v specialnem predpisu sama po sebi še ne pomeni popolne derogacije določb splošnega zakona – OZ, temveč le tistih, ki jih področni zakon ureja drugače, to pa je izključitev določb OZ o najemni pogodbi, ne pa tudi splošnih določb OZ.
Tožeča stranka je bila prva, ki ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti (v nasprotju s sklenjeno pogodbo ni izročila poslovnega prostora v takem stanju, da bo služil za opravljanje fitnes dejavnosti) in prvi toženi stranki ni omogočila rabe predmeta pogodbe, kar utemeljuje ugovor neizpolnitve obveznosti, ki ga je podala tožena stranka.
povračilo stroškov v zvezi z delom – dokazna sredstva - dokazi
ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da je lahko tožena stranka dejstvo plačila vtoževane terjatve dokazovala s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič.
ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/5, 126a, 418. ZDavP-2B člen 38.
zastaranje terjatev – zastaranje pravice do izterjave davka – pretrganje zastaranja – zavarovanje davčnega dolga s hipoteko – povratna veljava predpisov - retroaktivnost – časovna veljava zakona – prehodne določbe
S sprejemom ZDavP-2B zakon sam torej ni predpisal retroaktivne uporabe vseh določb zakona, torej tudi materialnopravnih določb tega zakona. Določbe o zastaranju so materialnopravne in ne procesne, torej se lahko uporabljajo le za razmerja, nastala po uveljavitvi novele. To pa pomeni, da je mogoče določbo 126.a člen ZDavP-2 uporabiti le v primerih, v katerih je bila terjatev zavarovana s hipoteko po uveljavitvi te določbe (30. 9. 2009). Če je bila hipoteka pridobljena prej, ne more imeti na škodo dolžnika učinkov, ki jih je zakonodajalec predpisal naknadno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072999
ZPP člen 2.
zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti – načelo dispozitivnosti – vezanost na zahtevek – prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje bi moralo tožniku prisoditi zavarovalnino za 5% invalidnost, ker je pri tožniku ugotovilo tudi invalidnost zaradi omejene gibljivosti hrbtenice v višini 5%, ki je toženka pred pravdo ni priznala in tožniku posledično iz tega naslova tudi ni ničesar izplačala. Tožbenega zahtevka s tem ne bi prekoračilo.
ZFPPIPP člen 14, 14/3, 14/3-1, 231, 231/1, 231/1-3, 232, 232/1, 235, 235/2, 242/2. ZIZ člen 20, 20a.
ločitveni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka – odvisnost zastavne pravice od zavarovane terjatve
Zaradi odvisnosti zastavne pravice od zavarovane terjatve mora zastavni upnik kot predlagatelj stečajnega postopka nad zastaviteljem kot dolžnikom, v predlogu za začetek stečajnega postopka s stopnjo verjetnosti izkazati tudi obstoj zavarovane terjatve (tudi v primeru, ko zastavitelj ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve) in posledično tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da osebni dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca. Tudi v primeru, če bi upnik vložil proti zastavitelju predlog za izvršbo zaradi prodaje zastavljene nepremičnine v izvršilnem postopku, bi moral dokazati zapadlost zavarovane terjatve v skladu z določbami 20. in 20.a člena ZIZ. Zastavni dolžnik, proti kateremu je predlagan začetek stečajnega postopka, lahko namreč ugovarja tudi samemu obstoju upnikove terjatve, s tem pa tudi pravici upnika, da prične z unovčevanjem zastavne pravice.
ZSReg člen 5, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 24, 24/1, 25, 25/2.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – vpis spremembe članov nadzornega sveta in zastopnika delniške družbe – vpis v sodni register – sklep pristojnega organa družbe
Predlogu za vpis spremembe zastopnikov je treba priložiti sklep pristojnega organa družbe. Če je sklep o odpoklicu V. in imenovanju K. za direktorja družbe podpisal kot predsednik nadzornega sveta M. M., ki v sodnem registru ni vpisan kot član organa nadzora, predlagatelj pa tudi ni predložil nobene listine, iz katere izhaja, da ga je skupščina imenovala v nadzorni svet družbe, potem listine, ki jo je podpisal M. M., sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot sklepa, ki ga je izdal pristojni organ družbe.
začasni zastopnik – prenehanje zastopanja – stranka postopka – upravičena oseba za vložitev pritožbe
Ker odvetnik M. P. ni stranka predmetnega postopka, položaj toženčevega začasnega zastopnika pa mu je prenehal še pred vložitvijo predmetne pritožbe, to pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno čakati na izid postopka pred socialnim sodiščem glede upravičene odsotnosti z dela tožnika, saj je tožena stranka tožniku podala redno odpoved iz krivdnih razlogov, in to ne iz razloga, ker ni prihajal na delo, pač pa iz razloga, ker tožene stranke ni obvestil o svoji odsotnosti, pri čemer je irelevantno, da je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je dobil potrdilo ZZZS po pomoti.
OZ v 846. členu res določa, da provizijo določi sodišče tako, da ta ustreza posrednikovemu trudu in opravljeni storitvi, vendar le, če višina plačila sploh ni nikjer določena, kar pa za obravnavani primer ne pride v poštev, ker je sodišče ugotovilo, da je bila višina provizije med strankama dogovorjena.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve – prekinitev postopka – pristojnost sodišča – jurisdikcija – nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi
Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, kar v postopku njegove delitve terja sočasno odločanje o celotnem premoženju.
Glede na trditve nasprotne udeleženke je večji del skupnega premoženja udeležencev v Sloveniji, zato je sodišče Republike Slovenije pristojno odločati o nepremičnini na Hrvaškem v tem nepravdnem postopku, saj je na podlagi predlagateljevih procesnih dejanj moč ugotoviti, da je privolil v pristojnost sodišča Republike Slovenije.
Okoliščina, da je lastninska pravica na nepremičnini na P v zemljiški knjigi vpisana v korist tretje osebe (prodajalke), ni ovira, da se tudi ta nepremičnina kot del zatrjevanega skupnega premoženja, obravnava v tem nepravdnem postopku.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0074535
ZGD-1 člen 506, 510, 510/1, 510/2. ZSReg člen 34, 34/1.
vpis izbrisa zastopnika – skupščinski sklep o razrešitvi direktorja – veljavnost sklepa skupščine – večina glasov vseh družbenikov
ZGD-1 v 510. členu kot pravilo za veljavno odločanje na skupščini določa večino glasov vseh družbenikov in ne večino glasov prisotnih. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
razveljavitev sodne poravnave – razveljavitveni razlogi – materialnopravno razlogi za neveljavnost pogodbe – procesno pravne predpostavke za veljavnost pravdnih ravnanj – nedovoljeno razpolaganje - ničnost – zahteva za varstvo zakonitosti – določitev meje – zmota - volja
Med razlogi za razveljavitev sodne poravnave niso upoštevane možnosti uveljavljanja nedovoljenih razpolaganj oziroma ničnosti, na kar bi moralo paziti sodišče v postopku sklepanja poravnave po uradni dolžnosti. Če je to prezrlo, je iz tega razloga sodno poravnavo mogoče izpodbijati le z zahtevo za varstvo zakonitosti .
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077221
ZZK-1 člen 243. ZLNDL člen 2, 3. ZTLR člen 12.
izbrisna tožba – ničnost vknjižbenega dovoljenja – pravica uporabe – nacionalizacija nepremičnin – stavba in zemljišče – trditveno breme
Gradnjo spornih garaž je treba presojati v času, ko so bile garaže zgrajene in je bila možna pridobitev pravice uporabe z odločbo. Zato je bil prenos oziroma dovoljenja za vpis lastninske pravice na prvo toženo stranko v nasprotju z določbami ZLNDL in zato brez pravnega učinka.
Iz predpisov sodišče ugotovi, katera pravno relevantna dejstva iz zakonskega dejanskega stanu je treba ugotoviti in nato lahko opravimo primerjavo tistih dejstev in dokazov, katere je ponudila vsaka stranka.