Površna in pomanjkljiva dokazna ocena ni povzročila zgolj dvoma v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja, niti ne predstavlja le kršitve 8. člena ZPP, ampak je neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, pripeljalo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi takšne površne in pomanjkljive dokazne ocene namreč pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
stroški postopka – pravočasnost predloga za povrnitev stroškov
Sodišče je razpisalo narok, na katerem je izvajalo dokaze, zato ne gre za primer, ko je odločba izdana brez predhodnega obravnavanja in v katerem lahko stranka zahteva povrnitev stroškov z (naknadnim) predlogom.
ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/5, 126a, 418. ZDavP-2B člen 38.
zastaranje terjatev – zastaranje pravice do izterjave davka – pretrganje zastaranja – zavarovanje davčnega dolga s hipoteko – povratna veljava predpisov - retroaktivnost – časovna veljava zakona – prehodne določbe
S sprejemom ZDavP-2B zakon sam torej ni predpisal retroaktivne uporabe vseh določb zakona, torej tudi materialnopravnih določb tega zakona. Določbe o zastaranju so materialnopravne in ne procesne, torej se lahko uporabljajo le za razmerja, nastala po uveljavitvi novele. To pa pomeni, da je mogoče določbo 126.a člen ZDavP-2 uporabiti le v primerih, v katerih je bila terjatev zavarovana s hipoteko po uveljavitvi te določbe (30. 9. 2009). Če je bila hipoteka pridobljena prej, ne more imeti na škodo dolžnika učinkov, ki jih je zakonodajalec predpisal naknadno.
Zoper sodno poravnavo je mogoče vložiti izredno pravno sredstvo, in sicer tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Revizijo pa je mogoče vložiti samo zoper pravnomočno sodbo, ne pa tudi zoper sodno poravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072999
ZPP člen 2.
zavarovalnina za invalidnost - stopnja invalidnosti – načelo dispozitivnosti – vezanost na zahtevek – prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje bi moralo tožniku prisoditi zavarovalnino za 5% invalidnost, ker je pri tožniku ugotovilo tudi invalidnost zaradi omejene gibljivosti hrbtenice v višini 5%, ki je toženka pred pravdo ni priznala in tožniku posledično iz tega naslova tudi ni ničesar izplačala. Tožbenega zahtevka s tem ne bi prekoračilo.
procesne obresti - zamudne obresti od kapitaliziranih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki od posameznih zneskov kapitaliziranih zamudnih obresti prisodilo nadaljnje zamudne obresti že za obdobje pred vložitvijo predloga za izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0070299
URS člen 39. OZ člen 133, 134, 178, 183. ZMed člen 6, 12, 14, 23.
opravičilo in preklic izjave – kršitev ugleda in dobrega imena – kršitev osebnostnih pravic – odškodnina – prepovedni zahtevek – sklepčnost – (ne)resničnost izjave – protipravnost – pravica do svobode izražanja
Zahtevku za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravi je mogoče ugoditi zgolj v primeru, da je kršitev že nastopila in protipravno stanje še traja. Tudi ob najekstenzivnejšem tolmačenju določbe, ki jo zagovarja del pravne teorije, pa je zahtevi za prenehanje s kršitvami pravice osebnosti moč ugoditi zgolj v primeru preteče nevarnosti, da bo do kršitve prišlo.
Seznanitev javnosti z neresnično in žaljivo izjavo o drugem nujno protipravno posega v pravico te osebe do ugleda, saj se s takšno izjavo ne zagotavlja ne pozitivni, ne negativni vidik pravice do svobodnega izražanja.
kršitev pravice do obrambe - dodatno zaslišanje izvedenca medicinske stroke - v zadostni meri pojasnjeno dejansko stanje - ni v zadostni meri pojasnjeno na katera vprašanja naj bi izvedenec dodatno odgovoril - ravnanje v silobranu - izpovedba prič
Sodišče prve stopnje za zaslišanje izvedenca ni imelo razloga, saj je v zaključnem delu svojega pisnega izvedenskega mnenja pojasnil tudi mehanizem nastanka poškodb pri obeh oškodovancih in glede oškodovanca S.H. zapisal, da je slednji zelo verjetno prejel udarec v glavo v predel čela, in da je malo verjetno, da bi udarnina v predelu čela nastala pri padcu na tla, ker človek pri padcu refleksno iztegne roki, da se obvaruje udarca v glavo, ter da je možno, da sta udarnina in podplutba v predelu desnega kolka nastala po brci, da pa je možen tudi padec na kolk. Takšen zaključek izvedenca medicinske stroke, ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni zahteval dodatnega zaslišanja izvedenca, saj je bilo glede poškodb in načina njihovega nastanka dejansko stanje obravnavane zadeve v zadostni meri pojasnjeno. Zagovornik obdolženca ni ne na glavni obravnavi in ne v pritožbi pojasnil, kaj bi naj izvedenec glede mehanizma nastanka poškodb še dodatno pojasnil oziroma na katera vprašanja naj bi odgovoril, pa tudi ne, katere so tiste določene okoliščine, ki izhajajo iz medicinske dokumentacije, ki bi jih naj pojasnil, in ki bi kazale na to, da je do poškodb prišlo, ker bi naj obdolženec ravnal v silobranu, kot trdi v pritožbi.
zahteva za izločitev predsednika senata – izločitev sodnika
ZPP v 70. členu določa izločitvene razloge. V 2. odstavku 72. člena ZPP določa, da izločitev lahko zahteva stranka, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če pa obravnave ni bilo, pa do izdaje odločbe. Tožnica je pravočasno zahtevala izločitev predsednika senata, zato bi moralo sodišča prve stopnje o tej izločitvi odločiti.
povračilo stroškov v zvezi z delom – dokazna sredstva - dokazi
ZPP pozna pet vrst različnih dokaznih sredstev, s katerimi stranke v pravdnem postopku dokazujejo svoje trditve. Dokazna sredstva so enakovredna, kar pomeni, da se vsako sporno dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih. To v obravnavani zadevi pomeni, da je lahko tožena stranka dejstvo plačila vtoževane terjatve dokazovala s katerimkoli od njih, tj. tudi (le) z zaslišanjem strank in prič.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – predpostavke – preprečitev uporabe sile – zloraba procesnih pravic
Ravnanje tožene stranke lahko utemeljuje verjetnost obstoja uveljavljane terjatve na vrnitev menic zaradi njihove zlorabe (prvi pogoj za izdajo začasne odredbe), ne predstavlja pa istočasno uporabo sile, ki naj bi se s predlagano začasno odredbo v bodoče preprečila in ki je drugi pogoj, ki mora biti s prvim kumulativno izpolnjen za izdajo začasne odredbe. Preventivna funkcija začasne odredbe, ki je v preprečitvi uporabe sile, na kateri tožniki temeljijo drugi pogoj za izdajo začasne odredbe, je v preprečitvi posledice ravnanja nasprotne stranke, ki je z drugimi pravnimi sredstvi ni mogoče doseči. Iz opisanih obrambnih ravnanj tožečih strank zoper zatrjevano toženčevo zlorabo procesnih pravic pa nedvoumno izhaja, da preprečitev posledic takega ravnanja tožniki lahko dosežejo že z vložitvijo ugovora zoper izdani izvršilni sklep.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – vračanje daril
Bistvena za odločitev v obravnavanem primeru je tako presoja, od kdaj je trajala zunajzakonska skupnost pravdnih strank, ali dejansko že od leta 1992, kot si je prizadeval dokazati toženec, ali kasneje od leta 1995, kot je zatrjevala tožnica. Zunajzakonska skupnost, kot to pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, ima namreč za moškega in žensko enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (prvi odstavek 12. člena ZZZDR). Premoženje, ki ga zakonca (v obravnavanem primeru zunajzakonska partnerja) pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze (zunajzakonske skupnosti), je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Zunajzakonska skupnost mora navzven kazati lastnosti in okoliščine, ki dokazujejo skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in soodvisnost, seveda s predpostavko notranjega čustvenega razmerja. Temeljiti mora na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči (13. in 14. člen ZZZDR). Glede na postavljeni tožbeni zahtevek toženca je bilo dokazno breme o vprašanju obstoja zunajzakonske skupnosti v času nakupa stanovanja na tožencu.
Resda je važen čas pravnoposlovne pridobitve določenega premoženja, saj je s tem podana podlaga za opredelitev premoženja kot dela skupnega premoženja ali kot posebno premoženje, vendar v obravnavanem primeru ne gre prezreti dejstva, da je bilo stanovanje odplačevano v obrokih, zatorej se postavlja vprašanje ali ni bil morebiti vsaj del odplačan že v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, seveda po predhodni ugotovitvi, kdo je dal denar za obroke in za končno poplačilo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o začetku postopka – upravičeni predlagatelj postopka – udeleženec postopka – obvestilo o obstoju izbrisnega razloga – poslovni naslov
Predlagatelj je le oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0074535
ZGD-1 člen 506, 510, 510/1, 510/2. ZSReg člen 34, 34/1.
vpis izbrisa zastopnika – skupščinski sklep o razrešitvi direktorja – veljavnost sklepa skupščine – večina glasov vseh družbenikov
ZGD-1 v 510. členu kot pravilo za veljavno odločanje na skupščini določa večino glasov vseh družbenikov in ne večino glasov prisotnih. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve – prekinitev postopka – pristojnost sodišča – jurisdikcija – nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi
Skupno premoženje je nedeljiv materialnopravni pojem, kar v postopku njegove delitve terja sočasno odločanje o celotnem premoženju.
Glede na trditve nasprotne udeleženke je večji del skupnega premoženja udeležencev v Sloveniji, zato je sodišče Republike Slovenije pristojno odločati o nepremičnini na Hrvaškem v tem nepravdnem postopku, saj je na podlagi predlagateljevih procesnih dejanj moč ugotoviti, da je privolil v pristojnost sodišča Republike Slovenije.
Okoliščina, da je lastninska pravica na nepremičnini na P v zemljiški knjigi vpisana v korist tretje osebe (prodajalke), ni ovira, da se tudi ta nepremičnina kot del zatrjevanega skupnega premoženja, obravnava v tem nepravdnem postopku.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077221
ZZK-1 člen 243. ZLNDL člen 2, 3. ZTLR člen 12.
izbrisna tožba – ničnost vknjižbenega dovoljenja – pravica uporabe – nacionalizacija nepremičnin – stavba in zemljišče – trditveno breme
Gradnjo spornih garaž je treba presojati v času, ko so bile garaže zgrajene in je bila možna pridobitev pravice uporabe z odločbo. Zato je bil prenos oziroma dovoljenja za vpis lastninske pravice na prvo toženo stranko v nasprotju z določbami ZLNDL in zato brez pravnega učinka.
Iz predpisov sodišče ugotovi, katera pravno relevantna dejstva iz zakonskega dejanskega stanu je treba ugotoviti in nato lahko opravimo primerjavo tistih dejstev in dokazov, katere je ponudila vsaka stranka.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077407
URS člen 2, 2/2, 15, 15/3, 22, 23, 35. ZIZ člen 43. ZPP člen 8, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286/4, 286b.
umik predloga za izvršbo – procesna sposobnost upnika – pravica do zasebnosti - tajno snemanje pogovora – pravica do izvedbe dokaza – nedovoljen dokaz – izvedeniško mnenje – postavitev novega izvedenca
Po 35. členu Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti, je zagotovljeno varstvo pred (tajnim) snemanjem pogovorov brez dovoljenja vseh oseb, ki v pogovoru sodelujejo. Če je pogovor posnet brez vednosti prizadete osebe, je s tem poseženo v izključno pravico osebe, da sama razpolaga s svojo besedo oziroma glasom. To pa pomeni, da dokaza, pridobljenega s kršitvijo pravice do zasebnosti, ni dopustno izvesti.
najemna pogodba - poslovni prostor - stanj poslovnega prostora - ugovor neizpolnitve obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - lex specialis
ZPSPP je sicer specialnejši glede na OZ in da se glede najemne pogodbe za poslovni prostor uporabijo določila tega zakona. Vendar pa ureditev določenih vprašanj v specialnem predpisu sama po sebi še ne pomeni popolne derogacije določb splošnega zakona – OZ, temveč le tistih, ki jih področni zakon ureja drugače, to pa je izključitev določb OZ o najemni pogodbi, ne pa tudi splošnih določb OZ.
Tožeča stranka je bila prva, ki ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti (v nasprotju s sklenjeno pogodbo ni izročila poslovnega prostora v takem stanju, da bo služil za opravljanje fitnes dejavnosti) in prvi toženi stranki ni omogočila rabe predmeta pogodbe, kar utemeljuje ugovor neizpolnitve obveznosti, ki ga je podala tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0077233
ZIZ člen 57, 239, 270. ZMZPP člen 19, 20.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - subjektivni pogoj - razpolaganje s premoženjem - vprašanje uporabe tujega prava - lex electa - vročanje odgovora na ugovor - kontradiktornost v postopku zavarovanja
V postopku zavarovanja terjatve je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku, ne pa tudi odgovora na ugovor dolžniku. Načelo kontradiktorosti bi bilo zato lahko kršeno le, če bi sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na trditev ali dokaz upnika iz odgovora na ugovor, ne da bi dalo prej dalo možnost dolžniku, da se o tem izjavi.
Časovno sovpadanje zapadlosti posojila in neodplačnega razpolaganja toženca s svojim premoženjem prej kaže na onemogočanje uveljavljanja tožnikove terjatve, kot na naključje. Neprepričljiva in zlasti prepozna je pritožbena trditev, da so aktivnosti za sklenitev darilne pogodbe potekale že dalj časa pred sklenitvijo posojilne pogodbe, v prid verjetnemu obstoju nevarnosti pa govori tudi dejstvo, da je toženec s premoženjem neodplačno razpolagal v korist ožjih družinskih članov, si pri tem izposloval v svojo korist še prepoved odtujitve in obremenitve ter brezplačno dosmrtno uživanje.
Stranki sta navedli, da je pogodba sestavljena na podlagi 1050. člena in nadalje Civilnega zakonika, kar pa še ne pomeni, da sta s tem izbrali albansko pravo. Lahko sta namreč sprejeli le določeno normo nekega pravnega reda, saj mora biti navezna pogodba (lex electa) izrecna.