dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V tej pravdi štirje tožniki uveljavljajo denarno terjatev, in sicer tako, da vsak od njih zahteva na podlagi obligacijskega prava plačilo 407.687,50 tolarjev s pripadki, ker je toženka brez ustreznega pravnega temelja prodala del skupne dediščine in se je obogatila na račun tožnikov. Glede na to, da prvi in drugi odstavek 367. člena ZPP omogočata vložitev revizije proti sodbi sodišča druge stopnje, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev, vtoževani znesek za vsakega od tožnikov pa je nižji, revizija ni dovoljena.
Zahtevek na izpraznitev stanovanja in zahtevek na plačilo uporabnine imata različno dejansko in pravno podlago. Zato se navedba vrednosti spornega predmeta ob istočasnem denarnem zahtevku na plačilo uporabnine lahko nanaša le na zahtevek na izpraznitev stanovanja.
poseg v ustavno pravico - zagotovljeno sodno varstvo - varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sklepov, ki jih je izdalo sodišče splošne pristojnosti v izvršilnih zadevah, v katerih sta imeli tožnici zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred višjim sodiščem splošne pristojnosti, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu glede na določbo 3. odstavka 1. člena ZUS.
ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 339, 339/2-6.ZPPDUP člen 9, 39.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - sodba na podlagi pripoznave - pravica do pietete - osebnostne pravice - prosto razpolaganje strank s tožbenim zahtevkom - prekop groba - upravna zadeva
Prekop groba ter izkop in prenos posmrtnih ostankov ne moreta biti predmet prostega razpolaganja strank.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij - verjeten izgled za uspeh
Tožnikova pavšalna navedba, da mu je bilo onemogočeno pravično sojenje, ker mu takratna pooblaščenka v zadevi, ki je postala pravnomočna, ni pomagala, ni obnovitveni razlog po 394. členu ZPP. Zato takšna tožnikova vloga ne more biti podlaga za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Očitka zmotne uporabe materialnega prava glede odločitve o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo tožnik ne more uspešno uveljaviti kot revizijska razloga s poudarjenim ponavljanjem znotraj načela individualizacije višine odškodnin v pravnomočni sodbi že ustrezno upoštevanih posledic v okviru sleherne izmed posamično ugotovljenih (sicer tudi že zatrjevanih kot relativno samostojnih) oblik nepremoženjske škode.
Jalovo je tožnikovo odrekanje primerljivosti višine odškodnin s sklicevanjem na časovno razliko med odmerami obeh odškodnin in na učinke inflacije s tem v zvezi, saj je primerjava vselej opravljena po poenotenem preračunu valutnih razmer na dan sojenja na prvi stopnji.
Toženkino ravnanje je treba presojati po določilih ZOR, ki urejajo poslovodstvo brez naročila, saj se je tožnik s plačilom računov vmešaval v posle skupne obratovalnice Market A., ki je prenehala, in njenih ustanoviteljev.
S plačilom računov skupne obratovalnice se je tožnik nepooblaščeno vmešal v toženčeve posle, ker v pravdi ni izkazal niti zakonske, niti pogodbene dolžnosti za tako ravnanje. Tožnikovo sklicevanje, češ da toženec tega ni prepovedal, je brez pomena, ker bi tožnik moral izkazati pooblastitev za plačilo tujega dolga. Pri tem je sodišče druge stopnje pravilno opozorilo na to, da mora gestor pred vmešavanjem v tuje posle ugotoviti resnično voljo gospodarja - dominusa. Šele ko je zbral vse dostopne informacije, pa resnične volje ni mogel ugotoviti, si lahko glede na vse okoliščine, ki jih upošteva skrben gospodar, ustvari domnevo, kaj je gospodarjeva volja. V obravnavanem primeru pa je tožnik dobro vedel, da toženec odklanja plačilo računov, pa se je kljub temu vmešaval in plačal račune.
ZASP člen 5, 7, 8, 9. ZUpr člen 11, 63, 64, 65, 66. Pravilnik o maturi.
avtorsko delo - izključitev avtorskopravnega varstva - izpitne pole - matematične naloge za zaključne in maturitetne izpite - zbirka matematičnih nalog - uradno besedilo z upravnega področja
Izvrševanje nalog vzgoje in izobraževanja spada v upravno področje, saj te naloge izvršujejo na podlagi zakonov in drugih predpisov upravni organi sami, ali preko javnih podjetij in zavodov, z dajanjem koncesij in z drugimi ukrepi, katerih delovanje upravni organi nadzorujejo. Gre za izvrševanje oblastvenih upravičenj, s katerimi se uravnavajo pravni položaj državljanov in druge družbene zadeve. Matematične naloge za maturitetne izpite za dijake, ki želijo nadaljevati študij na univerzi, so bile izdelane v uradnem postopku. Res niso bile sprejete po določilih ZUP, vendar tega ZASP ne zahteva. Zadošča uraden postopek in postopek v obravnavani zadevi je bil tipičen za nastajanje uradnih besedil z upravnega področja (oblikovanje delovnih skupin, komisija, sklepi komisij).
pripor - utemeljen sum - sklep o priporu - obrazložitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
V obrazložitvi sklepa, s katerim sodišče odredi pripor, morajo biti določno navedeni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin sodišče sklepa na obstoj utemeljenega suma. Zato ne zadoščajo posplošene navedbe, da sum izhaja iz kazenske ovadbe in ostalega dokaznega gradiva.
To, da je tožnik utrpel škodo, ko je "poskušal zadržati krilo vrat, da le-ta ne bi udarila po avtomobilu", ter da je "s tem .... celo preprečil nastanek škode na službenem vozilu", ne daje podlage za odškodninsko odgovornost, pač pa za odgovornost za t. i. substituirano škodo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločilno dejstvo - kontrolno dejstvo
Če sodba razlogov o odločilnih dejstvih nima, ker jih sodišče sploh ni ugotavljalo, gre za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje; če pa te razloge ima in so nejasni ali med seboj v nasprotju, pa to predstavlja kršitev 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS09321
ZSZ člen 18, 21, 26/2, 36.ZPP člen 377, 384.ZNP člen 37.
razlastitev nepremičnin - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - višina odškodnine - dovoljenost revizije - odločba o zavarovanju terjatve - predhodna izročitev nepremičnine v posest - zavrženje revizije
Zoper odločitev o izročitvi razlaščenih nepremičnin v posest pred pravnomočnostjo, revizija ni dovoljena.
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno nepremičnino je odločilen namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala pred izdajo odloka, s katerim je bila spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
Določilo 180. členu ZPP o tem, kaj vse mora obsegati tožba, velja tako za tožbo pred sodiščem splošne pristojnosti, kot za tožbo pred delovnim in socialnim sodiščem. Tožnik, ki ve samo to, da hoče 2,050.000 tolarjev z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od vložitve tožbe do plačila, ne pojasni natančno dejstev, ki bi izkazovala utemeljenost njegove terjatve.
Res je v tožbi proti RS navedeno, da je bila tožena stranka okoriščena s tem, da ji ni bilo treba plačati pokojnine in ustreznih prispevkov, vendar tožnik ni pojasnil temeljnih elementov za neupravičeno pridobitev, zlasti ni pojasnil zakaj in s čim naj bi bila RS obogatena, če Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je pravna oseba, tožniku ni plačal pokojnine in v čem je bil tožnik oškodovan, če RS ni plačal prispevkov.
pripor - utemeljen sum - koluzijska nevarnost - vplivanje na priče - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti - upoštevanje nepravnomočne sodbe - obrazložitev sklepa o odreditvi pripora
Za obstoj pripornega razloga kolizijske nevarnosti ne zadošča zgolj abstraktna možnost vplivanja, kot je podana v vsaki zadevi, v kateri je potrebno zaslišati procesne udeležence, ampak morajo biti podane posebne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec že začel vplivati na pričo(e).
denacionalizacija - ovira za vrnitev nepremičnin v naravi - športni objekt
Ker sta podržavljeni parceli del kompleksa, namenjenega športni dejavnosti, njihova vrnitev v naravi ni možna, saj bi se z vrnitvijo bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe navedenega športnega objekta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23545
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 143, 143/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - protipraven odvzem prostosti - omejitev svobode gibanja
Čeprav uporaba glagola "zagozditi" ni najbolj posrečeno uporabljena in bi ga bilo ustrezneje nadomestiti z glagolom blokirati (zapreti prehod), iz izreka kakor tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je obsojenec s stolom pred vrati, na katerem je sedel, oškodovancu predstavljal oviro, zaradi katere ni mogel oditi iz kuhinje, takšno ravnanje pa ustreza zakonskemu besedilu, da je drugemu protipravno omejil svobodo gibanja.