ZPIZ člen 34, 34/1-3, 123, 186.ZPIZ-1 člen 254, 254/1.
invalid III. kategorije - pravice iz naslova invalidnosti - sprememba zdravstvenega stanja
Glede na izvedeniške ugotovitve je prišlo pri tožniku po izdaji sporne odločbe do razvoja psihotravmatske motnje, ki je skupaj z drugimi posledicami poškodbe v letu 2004 privedla do izgube delovne zmožnosti za pridobitno delo. Takšna sprememba v zdravstvenem stanju lahko pomeni podlago za spremembo tožnikovih pravic iz invalidskega zavarovanja, ki v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPIZ lahko velja za naprej, ne more pa vplivati na zakonitost izdaje sporne invalidske odločbe, ki je bila izdana več let pred nastankom in ugotovitvijo te spremembe zdravstvenega stanja. Pravice na podlagi spremenjenega zdravstvenega stanja mora tožnik najprej uveljavljati pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 116, 116/1.ZPIZ-1 člen 102, 446.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - invalid III. kategorije - ustreznost delovnega mesta
Odpoved pogodbe o zaposlitvi (z dne 9.1.2004) delavcu - invalidu III. kategorije iz poslovnega razloga brez zagotovitve drugega ustreznega dela je v nasprotju z varstveno določbo 1. odstavka 116. člena ZDR, odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu III. kategorije iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi pa pred 1. 1. 2006 ni bila mogoča.
Dejstvo, da je tožnica v stečajnem postopku prijavila tudi terjatve, ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, narave teh terjatev ne spreminja, ne glede na to, kakšno je bilo ravnanje stečajnega upravitelja v zvezi s temi terjatvami. Tudi če bi jih prerekal in tožnico napotil na pravdo, tožnica v tem delu ne bi imela le ugotovitvene tožbe, temveč dajatveno. Njen interes glede stroškov stečajnega postopka namreč ni le v tem, da se ugotovi obstoj terjatve, temveč v tem, da pridobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v individualni izvršbi doseže poplačilo take terjatve.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358.OZ člen 45.ZDR člen 14, 81, 81/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izpodbojnost - napaka volje - grožnja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Ob ugotovljenem dejanskem stanju na podlagi izvedbe dokazov z neposrednim zaslišanjem prič in strank pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, ne da bi samo izvedlo neposredno obravnavo. Ob povzemanju in sprejemanju dejanskega stanja, ugotovljenega pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje spremenjene pravne presoje ne more utemeljevati z drugačnimi lastnimi dejanskimi zaključki.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - opredelitev poslovnega razloga - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zaposlovanje za določen čas
Delodajalec ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delavcu iz poslovnega razloga, če na istem delovnem mestu prav takrat zaposluje delavca za določen čas enega meseca in s tem delavcem še naprej sklepa nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas (celo zaradi povečanega obsega dela). Če bi se dejansko zmanjšale potrebe po delu, delodajalec ne bi več sklepal novih pogodb o zaposlitvi z delavcem po pogodbi o zaposlitvi za določen čas in bi obdržal v delovnem razmerju delavca, ki je na istem delovnem mestu zaposlen za nedoločen čas. Drugačno ravnanje predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice
Procesni roki ne vplivajo na tek materialnih izključevalnih rokov. Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo dne 30. 6. 2005, tožbo na ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pa je vložil dne 16.8.2005, je zamudil tridesetdnevni izključevalni rok iz 3. odstavka 204. člena ZDR.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - prisotnost delavca na disciplinski obravnavi
Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je disciplinsko obravnavo izvedla v tožnikovi odsotnosti, saj disciplinska komisija ni bila dolžna upoštevati le pavšalnega obvestila tožnikove odvetnice, da se tožnik iz zdravstvenih razlogov disciplinske obravnave ne bo mogel udeležiti.
Protislovnost obrazložitve v sodbi pritožbenega sodišča še ne pomeni nujno, da je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Bistvena kršitev je podana le, če sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodbo pa je mogoče preizkusiti, če dejstva v zvezi s pogodbenimi določili niso protislovna, temveč je protislovna le razlaga pogodbenih določil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - učinkovanje odpovedi - pravni pouk - začetek teka roka za sodno varstvo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mora biti podana v pisni obliki, mora biti določna in nedvoumna. Nejasnosti glede določnosti odpovedi se ne morejo razlagati v škodo delavcu.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog - pravni interes
Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje je pritožba dovoljena iz razloga, določenega v ZDSS-1, t. j. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katere je prišlo zato, ker sodišče ni upoštevalo določbe 1. odstavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Ker pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje niti vsebinsko niti formalno ni uveljavljala bistvene kršitve iz 30. člena ZDSS-1, vložena pa je bila izrecno zoper obrazložitev sklepa, ne pa zoper samo odločitev, tožnik za takšno pritožbo ni imel pravnega interesa.
upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka
Za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz ZPPPAI bi moral tožnik, poleg pogoja iz 8. člena ZPPPAI, ob dopolnjeni starosti 53 let izpolnjevati še pogoj 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju in do 21.12.1996 najmanj 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnem procesu uporabljalo azbest.
sklep o podaljšanju pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena le v primeru podaljšanja s sklepom Vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice.
ZUP (1986) člen 267, 267/1-1, 267/1-3. ZKIZ člen 30. Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - ničnost upravne odločbe - neizvršljivost - izvršena odločba - premoženje osebe nemške narodnosti - pristojnost upravnega organa
Če je upravna odločba že izvršena, ničnostnega razloga nezmožnosti izvršitve ni mogoče uveljavljati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23490
ZKP člen 3, 217, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1, 424/2.KZ člen 41, 41/2, 47, 47/2-2.URS člen 27.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - nedovoljeni dokazi - uradni zaznamek policista - hišna ali osebna preiskava - najdeni predmeti, ki niso v zvezi s preiskovanim kaznivim dejanjem - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - upoštevanje privilegija pridruženja - domneva nedolžnosti - splošna pravila za odmero kazni - obteževalna okoliščina - drug kazenski postopek - olajševalne okoliščine - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - pravilo asperacije
Upoštevanje dejstva, da zoper obsojenca teče drug kazenski postopek, predstavlja kršitev 2. odstavka 41. člena KZ v zvezi s 1. točko 1. odstavka 420. člena ZKP.
Absolutna bistvena kršitev določb postopka po 3. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je podana le v primeru, če je bil obdolženec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati na glavni obravnavi svoj jezik in v svojem jeziku spremljati njen potek.
Grožnja "boš videl, kaj se ti bo zgodilo! Nekulturnež!" je vsebinsko premalo določna glede tega, na kakšen način naj bi bila uresničena in kaj naj bi sploh bil predmet napada, zato dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja ogrožanja varnosti.
ZOR člen 15, 99, 99/1, 99/2, 100.ZIZ člen 17, 17/2-2, 21.ZPP člen 214, 214/4.
razlaga pogodbe - pogodbena volja strank - skupen namen pogodbenih strank - dokazovanje - navedba dejstev - splošno znana dejstva - trditveno breme
Pogodbe in drugi pravni posli avtonomnega pravnega urejanja se od splošnih oziroma posamičnih (oblastvenih) pravnih aktov razlikujejo po tem, da stranki posameznega pravnega posla z njim izrazita voljo, ki je vsebina tega pravnega posla, z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Vsebino konkretnih in posamičnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, lahko sodišče zato ugotovi samo po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) sporna dejstva. Ugotavljanje vsebine pogodbe ima torej značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja.
Oprostitev dolžnosti dokazovanja notornih dejstev (četrti odstavek 214. člena ZPP) stranke ne more razbremeniti, da v skladu z razpravnim načelom (7. člen ZPP) navede vsa dejstva (torej tudi notorna), na katere opira svoje zahtevke in ugovore.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tožnica je istočasno predlagala izločitev predsednice sodišča in določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog za izločitev predsednice sodišča je bil zavrnjen in že zato ni podan utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodnikov.