določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tožnica je istočasno predlagala izločitev predsednice sodišča in določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog za izločitev predsednice sodišča je bil zavrnjen in že zato ni podan utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodnikov.
ZLPZ-1 člen 20, 26, 27, 30.ZUP člen 68, 101. ZUS člen 84, 84/4.
materialni prekluzivni rok - zamuda - vloga vložena pri zavarovalnici - pravila upravnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
V obravnavani zadevi niti ni sporno, da se je šestmesečni materialni prekluzivni rok za vložitev zahtev za pridobitev delnic iztekel 10.4.2004, niti, da je pristojni organ (skrbnik) prejel zahtevo tožeče stranke (naslovljene na zavarovalnico) 13.4.2004, torej po izteku predpisanega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zahteva tožeče stranke za pridobitev delnic ni bila vložena pravočasno.
Izostanek rednega pravnega sredstva proti sodbi sodišča prve stopnje odvzame stranki pravico do revizije proti sodbi sodišča druge stopnje (nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev).
ZPP člen 339, 339/2, 354, 354/2, 408, 408/2, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - vezanost na tožbeni zahtevek - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) - kar je obratno (namreč vezanost na zahtevek) bil v obravnavanem primeru nosilni argument za izpodbijano odločitev sodišča druge stopnje. Procesnopravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je bilo s sodbo sodišča prve stopnje odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
vrnitev danega - ara - neupravičena obogatitev - sklenitev glavne pogodbe
Če ni veljavno sklenjena glavna pogodba, je neveljaven tudi dogovor o ari. Zato gre lahko le za neupravičeno obogatitev na strani tožene stranke s posledično dolžnostjo vrnitve (210. in 214. člen ZOR).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika - sodni depozit
Trditve, da obstaja dvom o nepristranskosti sodnikov sodišča že zaradi nadzorstvenih pogledov predsednice sodišče in ker so številni sodniki v prejšnjih postopkih nasprotnega udeleženca odločali napačno in nezakonito, ne predstavljajo podlage za ugotovitev tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
odgovornost države - služenje vojaškega roka - nevarna dejavnost kot pravni standard - poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - borilne veščine - judo - objektivna odgovornost
Samo služenje vojaškega roka ne glede na njegovo obveznost ni nevarna dejavnost. Nevarne so lahko le posamezne dejavnosti, ki jih morajo vojaki izvajati. Izvajanje običajnih športnih aktivnosti ni nevarna dejavnost. Med take športne aktivnosti sodijo tudi borilne veščine pri judu. Gre namreč za zvrst borilnih veščin, v kateri niso dovoljeni nevarni prijemi in udarci. Ta športna aktivnost se vsakodnevno odvija, poškodbe pa so redke. Sama narava juda je taka, da je riziko poškodb majhen.
dokazovanje - dokazi - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje, ki si ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina. Pomen za ugotovitev dejanskega stanja ima lahko le v primeru, če nanj pristane nasprotna stranka.
ZBPP člen 36, 36/2.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZUS člen 16, 16/1, 73.
nujna brezplačna pravna pomoč - zamuda pritožbenega roka
Tožnik je res zaprosil za nujno brezplačno pravno pomoč s prošnjo za njeno ugoditev pred iztekom pritožbenega roka zoper sodbo v pravdni zadevi, ni pa predložil nobenih listin v smislu 2. odstavka 36. člena ZBPP, s katerimi bi dokazal nastop okoliščin za nujno brezplačno pravno pomoč, to je v konkretnem primeru dan vročitve sodbe v pravdni zadevi, v kateri je določen rok za vložitev pritožbe.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrženje revizije
V tožbi prvotno z oblikovalnim in enim dajatvenim zahtevkom nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta, ki je ostala nespremenjena tudi po naknadni kumulaciji s še drugim nedenarnim dajatvenim zahtevkom, ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
V položajih kakršen je obravnavani, ko bi pozivanje tožnikov, da navedeta diferencirane vrednosti spornega predmeta njunih nedenarnih zahtevkov, povzročilo neenakopraven položaj strank (po tem, ko je revizija že vložena, bi bilo samo njima za nazaj prepuščeno odločanje, ali je vložena revizija dovoljena), in ko pasivnost sodišča strankam ne odvzema nobene od ustavno zagotovljenih pravic (da bi pridobile pravico do revizije, ki ni ustavno zajamčena, bi morale biti aktivne predvsem stranke same), je možen le sklep, da zaradi nenavedbe diferencirane vrednosti spornega predmeta glede nedenarnih zahtevkov tožnikov revizija zoper pravnomočno odločitev o njih ni dovoljena.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 148, 148/2, 215, 215/6, 371, 371/1-8.URS člen 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - dokazne prepovedi - pravica do zasebnosti - predkazenski postopek - pregled vozila - preiskava vozila - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pregled vozila v smislu 2. odstavka 148. člena ZKP, ki ga sme opraviti policija v okviru svojih pooblastil, obsega pregled (s čutili vida, sluha, vonja in otipa) vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode (na primer razstavljanje, rezanje, lomljenje itd.). V slednjih primerih ne gre več za pregled, temveč za procesno dejanje preiskave vozila, ki pomeni globlji poseg v zasebnost posameznika in se zato sme opraviti le pod pogoji, ki jih določa zakon.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije
Čeprav se vsi zahtevki tožeče stranke nanašajo na isto pogodbo o trgovskem zastopanju, ima vsak od njih drugo dejansko podlago. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).
Čeprav ni navedeno, s katero nogo je obsojenec brcnil oškodovanca in ali je ta takrat stal ali ležal ali čepel, je opis kaznivega dejanja hude telesne poškodbe v izreku popoln, saj zakonski opis ne predpisuje, da bi bilo le določeno ravnanje obdolženca tisto dejstvo, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe preživljanca - pridobitne možnosti preživninskih zavezancev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predmet revizijskega preizkusa
Določitev preživnine ni stvar matematičnega preračuna denarnih potreb otroka in materialnih prejemkov ali premoženja njegovih staršev. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, v obravnavani zadevi ugotovitve o boljših pridobitnih sposobnosti očeta in dejstvo, da pretežno mati obema otrokoma nudi vsakodnevno skrb in pomoč, pri čemer gre za nedenarni, vendar pomemben prispevek k preživljanju otrok.
Predmet revizijskega preizkusa je lahko le tisti del pritožbene odločbe, ki predstavlja pravnomočno odločitev o preživnini, torej v izreku njegov zavrnilni del, v obrazložitvi pa tisti razlogi, ki se nanašajo na zavrnitev pritožbe. Ali z drugimi besedami: neskladja med izrekom in razlogi ter medsebojnega neskladja ali nejasnosti samih razlogov ni mogoče uveljavljati s primerjavo razlogov za zavrnitev pritožbe s tistimi za ugoditev pritožbi.