vrnitev danega - ara - neupravičena obogatitev - sklenitev glavne pogodbe
Če ni veljavno sklenjena glavna pogodba, je neveljaven tudi dogovor o ari. Zato gre lahko le za neupravičeno obogatitev na strani tožene stranke s posledično dolžnostjo vrnitve (210. in 214. člen ZOR).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ko vložnik navaja, da sodišče ni odredilo postavitve izvedenca, izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, saj izvedbe tega dokaza v rednem postopku sploh ni predlagal in je zato z vidika morebitne kršitve pravic obrambe ni mogoče presojati.
Ker sta sodišči ugotovili, da je tožnica z dopisom z dne 17.9.1990 odpovedala stanovanjsko razmerje, ob uveljavitvi ni bila več imetnica stanovanjske pravice. To pa pomeni, da tožnica ne more na podlagi prvega odstavka 117. člena zahtevati sklenitve kupne pogodbe po ugodnih pogojih tega zakona, pa tudi ne na podlagi prvega odstavka 147. člena SZ sklenitve najemne pogodbe za isto stanovanje.
zavrženje tožbe - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - uporabnina - delitev skupnega premoženja s sodno poravnavo - razlaga sodne poravnave (pogodbe)
Stranki sta s sodno poravnavo celovito uredili medsebojna razmerja glede skupnega premoženja, v tem sklopu pa tudi vprašanje uporabnine za nepremičnine za preteklo obdobje. Pravdo o uporabnini, to je predmetu, ki je vsebovan v sodni poravnavi, zato ni mogoča in je zavrženje tožbe utemeljeno.
Načelo individualizacije višine odškodnine ima korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Sodišče je dolžno po resnici in popolnoma ugotoviti le tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite in pravilne odločbe, zato ni dolžno izvesti vsakega dokaza temveč le tistega, ki je pravnorelevanten.
posredni oškodovanci - povrnitev premoženjske škode - opustitev gospodarske dejavnosti - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - premoženjska škoda - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - deljena krivda - pešec - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - prekoračitev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - povrnitev nepremoženjske škode
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil v zvezi z nepremoženjsko škodo. Pravna ustanova posrednega oškodovanca je v odškodninskem pravu izjema. Pravno razmerje med odgovorno osebo in (posrednim) oškodovancem je namreč na ta način vzpostavljeno preko običajnih meja pravno relevantne vzročne zveze (prim. 1. odstavek 154. člena ZOR). S tem ko ta pravni institut širi pojem pravno relevantne vzročnosti, širi obseg odškodninskega varstva ali z drugimi besedami, daje nekaj več, nekaj, kar bi zgolj z uporabo splošnih pravil odškodninskega prava oškodovancu ne pripadalo. Takšna ureditev pa ne omogoča nadaljnjega sklepanja, da v vseh ostalih primerih tak (tj. posredni) oškodovanec nima odškodninskopravnega varstva. Ima ga, vendar v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti.
Višino preživnine, ki so jo starši dolžni plačevati za otroke, ni mogoče določiti le na podlagi matematičnega izračuna. Vsakdanjega bremena, povezanega z gospodinjstvom in skrbjo za vzgojo in varstvo, namreč ni mogoče matematično opredeliti, vsekakor pa ga je v okviru pravilne pravne presoje potrebno upoštevati pri določitvi višine preživnine.
URS člen 34, 35, 39.ZOR člen 170, 170/2, 200. ZJG člen 7.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - odgovornost novinarja - tisk - kolizija ustavno varovanih pravic - pravno varstvo - lažne informacije
Ob upoštevanju načela sorazmernosti je sodišče dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje, le v primeru divergentnosti obstoječih pravno (ustavno) varovanih interesov. "Pravica" do lažne informacije pa ni deležna nobenega (ustavno)pravnega varstva in zato ne more kolidirati s pravico do osebnega dostojanstva in osebnostnih pravic - s tem pa tudi ne upravičevati posegov vanje z učinkom morebitne izključitve protipravnosti ravnanja tožencev.
ZBPP člen 36, 36/2.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZUS člen 16, 16/1, 73.
nujna brezplačna pravna pomoč - zamuda pritožbenega roka
Tožnik je res zaprosil za nujno brezplačno pravno pomoč s prošnjo za njeno ugoditev pred iztekom pritožbenega roka zoper sodbo v pravdni zadevi, ni pa predložil nobenih listin v smislu 2. odstavka 36. člena ZBPP, s katerimi bi dokazal nastop okoliščin za nujno brezplačno pravno pomoč, to je v konkretnem primeru dan vročitve sodbe v pravdni zadevi, v kateri je določen rok za vložitev pritožbe.
dokazovanje - dokazi - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje, ki si ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina. Pomen za ugotovitev dejanskega stanja ima lahko le v primeru, če nanj pristane nasprotna stranka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije
Čeprav se vsi zahtevki tožeče stranke nanašajo na isto pogodbo o trgovskem zastopanju, ima vsak od njih drugo dejansko podlago. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).
Čeprav ni navedeno, s katero nogo je obsojenec brcnil oškodovanca in ali je ta takrat stal ali ležal ali čepel, je opis kaznivega dejanja hude telesne poškodbe v izreku popoln, saj zakonski opis ne predpisuje, da bi bilo le določeno ravnanje obdolženca tisto dejstvo, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrženje revizije
V tožbi prvotno z oblikovalnim in enim dajatvenim zahtevkom nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta, ki je ostala nespremenjena tudi po naknadni kumulaciji s še drugim nedenarnim dajatvenim zahtevkom, ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
V položajih kakršen je obravnavani, ko bi pozivanje tožnikov, da navedeta diferencirane vrednosti spornega predmeta njunih nedenarnih zahtevkov, povzročilo neenakopraven položaj strank (po tem, ko je revizija že vložena, bi bilo samo njima za nazaj prepuščeno odločanje, ali je vložena revizija dovoljena), in ko pasivnost sodišča strankam ne odvzema nobene od ustavno zagotovljenih pravic (da bi pridobile pravico do revizije, ki ni ustavno zajamčena, bi morale biti aktivne predvsem stranke same), je možen le sklep, da zaradi nenavedbe diferencirane vrednosti spornega predmeta glede nedenarnih zahtevkov tožnikov revizija zoper pravnomočno odločitev o njih ni dovoljena.
ZPP člen 339, 339/2, 354, 354/2, 408, 408/2, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - vezanost na tožbeni zahtevek - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) - kar je obratno (namreč vezanost na zahtevek) bil v obravnavanem primeru nosilni argument za izpodbijano odločitev sodišča druge stopnje. Procesnopravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je bilo s sodbo sodišča prve stopnje odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
Indigo kopija pisne oporoke pred pričami, ki je primerna in namenjena za dokazovanje obstoja, vsebine in oblike izginule oporoke, je listina v smislu 7. odstavka 126. člena KZ, ki je tudi kazenskopravno varovana in je njena ponareditev kaznivo dejanje po 1. odstavku 256. člena KZ.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23601
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1, 427. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže(ZTŠS) člen 3, 3/1-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - naklep
Pomoč k storitvi kaznivega dejanja je kazniva le, če je naklepna, zato je treba ugotoviti ne le objektivna ravnanja, temveč tudi subjektivne elemente pomoči. Naklep pomagača mora obsegati zavest, da pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja in hkrati hotenje te pomoči, nanašati pa se mora na določeno kaznivo dejanje.
Pritožbeno sodišče je preuranjeno in zato materialnopravno zmotno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o zavrženju tožbe, ker v drugi zadevi sklenjena sodna poravnava onemogoča izdajo za tožnico ugodnejše odločbe. Zato je izostala vsebinska presoja pritožbenega sodišča, ali je prvo sodišče utemeljeno odklonilo tožnici sodno varstvo.