ZPP člen 2, 181, 181/1.ZDR člen 88, 88/1,88/1-1, 204, 204/3.
ugotovitvena tožba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preklic odpovedi
Delodajalec je vezan na enostransko podano odpoved, zato lahko stranki le sporazumno odstranita učinke enostranske odpovedi - če je o odpovedi pogodbe o zaposlitvi že sprožen spor pred sodiščem, lahko stranki to storita le ob hkratnem upoštevanju veljavnih postopkovnih določb, sicer mora sodišče v skladu z 2. členom ZPP o vloženi tožbi oziroma o tožbenem zahtevku odločiti. Ker gre za spor o zakonitosti odpovedi, zgolj preklic odpovedi s strani delodajalca, četudi se delavec vrne na delo, ne pomeni celotne izpolnitve tožbenega zahtevka, kakor je bil v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR v tej zadevi postavljen.
delovno razmerje - razporeditev k drugemu delodajalcu - obstoj delovnega razmerja - zahteva za uveljavljanje pravic
Tožnica je ostala na ustreznem delovnem mestu v TOZD T. tudi po 1.2.1990, pri čemer ji je ta TOZD izdal sklep o obračunski osnovi plače in razporeditvi na delovno mesto, ki je postal dokončen in pravnomočen, jo s 1.2.1990 prijavil v zavarovanje in jo od tega dne dalje ustrezno evidentiral oziroma vodil v delovnem razmerju, vključno z rednim izplačevanjem plače. Tožničin delovnopravni status v TOZD T. je bil torej urejen že od 1.2.1990 dalje.
čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - denarno nadomestilo - invalid III. kategorije - tujec
Tožnik - invalid III. kategorije nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se v skladu z 2. odstavkom 123. člena ZPIZ ni prijavil Zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni po izdaji in prejemu dokončne odločbe o priznanju pravice do dela na drugem ustreznem delu. Na presojo, da pogoj prijave Zavodu za zaposlovanje v predpisanem roku ni bil izpolnjen, ne vpliva dejstvo, da je tožnik tujec in da se brez veljavnega delovnega dovoljenja niti ni mogel prijaviti Zavodu za zaposlovanje, prav tako pa na to presojo ne vpliva kasnejša prijava tožnika Zavodu za zaposlovanje po pridobitvi osebnega delovnega dovoljenja.
delovno razmerje - obstoj delovnega razmerja - plačilo plače
Zahtevek za plačilo plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja je mogoče uveljavljati neposredno na sodišču na podlagi 2. odstavka 83. člena ZTPDR le v primeru, ko je delavec nesporno v delovnem razmerju s toženo stranko. Če je obstoj delovnega razmerja sporen, mora delavec najprej zahtevati varstvo pravic pri (bivšem oziroma domnevnem) delodajalcu in nato tudi v sodnem postopku. Šele po odločitvi o takem zahtevku se lahko odloči tudi o denarnih zahtevkih delavca iz delovnega razmerja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razmerje med odpovedjo in disciplinskim postopkom - stopnjevanje sankcij
Z načinom odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec kršil prepoved t. i. stopnjevanja sankcij. Najprej je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep opomin, nato pa zaradi kršitev, ki so bile ugotovljene v disciplinskem postopku, še pogodbena (civilna) sankcija redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem, da je delodajalec delavcu izrekel disciplinski ukrep, se je že odločil za eno od možnih sankcij. Delodajalec je hkrati kršil določbo 2. odstavka 88. člena ZDR, ker se je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi skliceval na ugotovitve v disciplinskem postopku, ne da bi upošteval določbe ZDR o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ob nadaljnji predpostavki, da gre za spor, v katerem bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo. S sklepom o zavrženju pritožbe kot prepozne, se postopek ni pravnomočno končal. Postopek je namreč končan s sodbo, ki postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, to pa se zgodi tudi v primeru zamude roka za pritožbo. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo. Ta določba pomeni izjemo za tiste primere, ko prepozno vložene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, temveč šele sodišče druge stopnje. V prvem primeru se odločitev sodišča prve stopnje preizkusi v pritožbenem postopku, v drugem primeru pa tak preizkus opravi revizijsko sodišče v postopku z izrecno predvidenim izrednim pravnim sredstvom.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/5. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
zagovor - odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - krivdni razlog - neopravičen izostanek z dela - pisno opozorilo
Delodajalec ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že zaradi prve kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč šele, če delavec kljub pisnemu opozorilu kršitev ponovi. Pri tem ZDR ne zahteva ponavljanja istovrstnih kršitev in ne opredeljuje roka, v katerem je delodajalec upravičen predhodno pisno opozorilo upoštevati. Že iz opredelitve pravice do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi v ZDR in v Konvenciji št. 158 MOD o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca izhaja, da je ta pravica relativnega značaja, katere bistvo je, da delodajalec praviloma mora omogočiti zagovor, stvar delavca pa je, ali bo to pravico izkoristil. Rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je prekluzivnega značaja in ga sodišče ugotavlja ne glede na to, ali so stranke ugovarjale njegovemu poteku.
dovoljenost revizije - dopustitev revizije - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - dodatek za praznično in nedeljsko delo
Dokler v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja postopek ni zaključen, ni mogoče izključiti sočasne revizije glede odločitve (po temelju) o posamičnih reintegracijskih zahtevkih, ki imajo temelj v obstoju delovnega razmerja.
Za čas, ko je tožena stranka na podlagi pravnomočne sodne odločbe tožnico razporedila v centralno skladišče na delovno mesto blagovni manipulant - zapakovalec in do ponovne odjave iz socialnega zavarovanja, je tožnici, ne glede na to, ali je bila res na delu ali pa je bila v bolniškem staležu, oživilo staro delovno razmerje. Za čas dejanskega delovnega razmerja pa tožnici ni mogoče vzeti pravic iz delovnega razmerja oziroma jo odjaviti iz socialnega zavarovanja, kot če delovnega razmerja ne bi bilo, in ji ne priznati tistih pravic iz delovnega razmerja, ki jih (morda) v tem času ni dobila priznanih.
Ker oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz ZDen in je ob podržavljenju živela, ni upravičenka, ker ji jugoslovansko državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano po zakonu ali mednarodnem sporazumu, bi bili lahko upravičenci njen zakonec ali dediči prvega dednega reda, če bi jim bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Ker pa vlagatelj oziroma njegova pravna prednica v tem primeru ni zakonec oziroma dedič prvega dednega reda po prejšnji lastnici, ni upravičenec. V tem primeru ne gre za pravno vprašanje fideikomisarične substitucije, saj vlagatelj ni upravičenec.
ZP-1 člen 22, 169/1, 202a, 202a/2. ZP člen 31, 31-3.ZVCP-1 člen 235. ZVCP člen 19, 19/1-59.
prekrški - kazni za prekrške - omilitev kazni - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - izvršitev odločb - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločbo oziroma sklep, s katerim sodišče izreče kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega določenega števila kazenskih točk v cestnem prometu, je dovoljena.
Tožnica, zaradi bolezni nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, zato ima pravico do preživnine, vendar pa je del sredstev za svoje preživljanje sposobna zagotoviti tudi sama.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - priče - zaslišanje oškodovanca - zaslišanje storilca kot priče - izločitev izjav, danih policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V enotno izvedenem kazenskem postopku zoper več obdolžencev se ti ne morejo zasliševati kot priče zaradi kaznivih dejanj drugih soobdolžencev, niti to ni možno v primeru izločitve postopka zoper posamezne obdolžence. Samo če je bil kazenski postopek zoper obdolženca že pravnomočno končan, se ga lahko v postopku zoper soobdolženca zasliši kot pričo.
neupravičena pridobitev - razvezni pogoj - darilo z naročilom (ki učinkuje kot pogoj) - neizpolnitev naročila
Darilo s pogojem, ki sicer ni vzajemno darilo in tudi ni dogmatsko urejeno, sta razvili sodna praksa in teorija kot darilo, pri katerem darovalec obdarjencu naloži, da opravi kakšna dejanja ali kaj opusti v korist darovalca, v svojo korist, v korist tretjega ali v javnem interesu. Za naročilo se tu uporabljajo pravila za poslednjevoljne odredbe, ki naročilo obravnavajo kot razvezni pogoj. Toženec, ki naročila ni izpolnil, mora vrniti "podarjeni" znesek. Dokončna neizpolnitev naročila ima namreč učinek izpolnitve razveznega pogoja, kar pomeni, da je "darilo" nehalo veljati.
ZUS člen 16, 18, 20, 68, 69, 73.ZPP člen 154, 165.
stranski intervenient - pogoj za udeležbo v postopku - začasna odredba - nezmožnost opravljanja izvoljene funkcije
Nekdo, ki ni bil stranka v upravnem postopku in meni, da izdani akt posega v njegove pravice ali pravne koristi, pa lahko izkazuje tožbeno legitimacijo, vendar mora tožbo vložiti v odprtem tožbenem roku, ki velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka. Tožnik, zgolj s sklicevanjem na nemožnost opravljanja izvoljene funkcije ne izkazuje verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic, posledično pa tudi ne z nemožnostjo njegove integracije na navedeno funkcijo.