ZOR člen 183, 183. SZ člen 117, 119, 121, 117, 119, 121.
nakup stanovanja po določbah o privatizaciji stanovanj - dolžnost sklenitve kupoprodajne pogodbe - odškodninska odgovornost zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti
Določbe SZ, ki urejajo privatizacijo stanovanj (117. člen SZ in naslednji), ne temeljijo na načelih obligacijskega prava o svobodi urejanja obligacijskih razmerij, enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih in enaki vrednosti dajatev, saj prodajalec ni svoboden pri odločanju, ali bo sklenil prodajno pogodbo in pri oblikovanju cene. Po navedenih določbah SZ namreč lastnik mora stanovanje prodati in to za kupnino, ki se prav tako oblikuje po določbah tega zakona.
čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - ustrezna zaposlitev - invalid
Četudi je bila invalidu III. kategorije z odločbo ZPIZ priznana pravica do razporeditve oz. premestitve, delovnopravni predpisi v letu 2003 niso predvidevali obveznosti delodajalca, da izda odločbo o čakanju na premestitev na ustrezno delo, kot tudi ne denarnega nadomestila za čas do zagotovitve ustreznega dela, nižjega od plače, ki bi jo delavec prejemal, če bi delal.
ZPPSL člen 30, 36, 36/1, 36/2, 30, 36, 36/1, 36/2. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 107, 107/2, 107/3.
začetek postopka prisilne poravnave - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - prekinitev izvršbe - ločitvena pravica - rubež terjatve - pridobitev zastavne pravice po začetku postopka prisilne poravnave
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko.
V konkretnem primeru je bil rubež opravljen dne 26.10.2005, postopek prisilne poravnave pa začet dne 25.10.2005. To pomeni, da bi upnik, glede na spredaj navedeno, zastavno pravico pridobil šele po začetku postopka prisilne poravnave, kar pa je v nasprotju z izrecno določbo 1. odst. 36.čl. ZPPSL, po kateri od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti niti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje.
Menica se protestira zato, da bi ostali v menični obveznosti drugi menični zavezanci in torej protest menice pomeni le pogoj za uveljavljanje regresnih pravic. Vendar pa je potrebno upoštevati, da se protest opravi pri meničnem zavezancu, torej meničnem dolžniku in da se torej menica pri sestavi protesta predoči dolžniku v plačilo. Če bi jo menični dolžnik tedaj plačal, bi terjatev prenehala. Za sestavo protesta je pristojen notar. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča treba šteti, da je tak protest, opravljen pri meničnem dolžniku, dejanje zoper dolžnika pred pristojnim sodiščem ali drugim pristojnim organom, storjeno z namenom, da bi se terjatev ugotovila, zavarovala ali izterjala.
Sodišče prve stopnje je lahko zgolj v okviru navedb presojalo in ugotavljalo utemeljenost stališča tožene stranke, da vtoževanega zneska ne plača. Dejstev, ki jih stranke ne navajajo, sodišče ne sme ugotavljati, saj se z dokazi dokazujejo samo zatrjevana dejstva.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odgovornost prvotoženke, za razliko od drugotoženke, krivdna, saj svojim delavcem in s tem tudi tožniku, ni nudila ustrezne zaščite pred azbestom. Tak zaključek pa pritožnica utemeljeno izpodbija z očitkom, da bi moralo sodišče konkretno navesti, kateri so bili tisti dolžnostni ukrepi, ki bi jih bila dolžna prvotožena stranka zagotoviti kot zaščito pred azbestnim prahom, pa tega ni storila.
pogodba o delu - grajanje napak - odstop od pogodbe - vidne napake - pogodbeni rok
Očitno je bil v predmetnem primeru glavni problem dejstvo, da je tožnik delo naročil pri tožencu, ki je mizar in za katerega je bilo jasno, da ni strokovnjak za izdelavo pohištva za potrebe specialistične ambulante, pri čemer je v drugem členu pogodbe izrecno povedano, da izvajalec, to je tožena stranka, opravi pogodbena dela na podlagi pogovorov s priloženimi osnutki o možni rešitvi opreme prostora, kateri vsebuje specifikacijo materialov, ki je sestavni del te pogodbe. Že to potrjuje navedbe tožene stranke, da je tožena stranka morala izdelati pohištvo v skladu z naročili in skicami, ki jih je toženi stranki predložil sam tožnik.
predmet izvršbe - sprememba izvršilnega sredstva - sprememba dolžnika
V obravnavanem primeru je upnik predlagal, da se poleg že dovoljenih izvršilnih sredstev v tem postopku zoper dolžnika dovoli še "novo izvršilno sredstvo", izvršba na nepremičnino enega od ustanoviteljev družbe, ki pa v že izdanem sklepu o izvršbi sploh ni označen kot dolžnik. To dejansko pomeni, da tak predlog ne predstavlja spremembe izvršilnega sredstva, kot meni upnik, pač pa se dejansko predlaga spremembo dolžnika. Tega na način, kot je upnik predlagal in v tem postopku ni mogoče dovoliti.
ZPP člen 184, 184/3, 185, 188, 184, 184/3, 185, 188.
tožbeni zahtevek - privolitev - umik tožbe
Tožnik je utrpel lažjo obliko azbestne bolezni. Skupno odškodnino za plake parientalne plevre je sodišče prisodilo v znesku 2.300.000,00 SIT. Tožnik je skrčil tožbeni zahtevek potem, ko je izvedenec podal izvedeniško mnenje o obsegu tožnikove škode. Na podlagi 3.odst. 184.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za zmanjšanje tožbenega zahtevka ni potrebna privolitev tožene stranke. Sodišče prve stopnje je brez podlage v navedbah tožnika, ki je po prejemu izvedeniškega mnenja delno skrčil denarni zahtevek za nepremoženjsko škodo, štelo, da je v tem delu umaknil tožbo.
konkurenčna klavzula - odstop od dogovora - višina odškodnine
Delodajalec ne more enostransko odstopiti od dogovorjene konkurenčne klavzule. Obveznost lahko ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona (9. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pravilno obračunalo višino odškodnine zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, ko je za izračun vzelo povprečje tožnikovih zadnjih treh bruto plač. Toženka bi morala izplačati v neto zneskih obračunano odškodnino le, če bi bilo v pogodbi o zaposlitvi to izrecno zapisano, kar pa ni bilo.
Za primer, ko oškodovanec utrpi maligni mezoteliom plevre, je sodišče ocenilo kot primernejšo obliko enotno odškodnino za celotno nepremoženjsko škodo skupaj, zato je odškodnina v višini 17.000.000,00 SIT pravično odmerjena.
ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - bistvena kršitev določb postopka
Dolžnik zahteva razveljavitev potrdila o izvršljivosti in navaja za to razloge in dokaze. Sodišče prve stopnje je, ne da bi te dokaze izvedlo, predlog zavrnilo, sklicujoč se na to, da so stranke prejem sklepa potrdile s svojim podpisom na naroku dne 17.4.1997 in da je sporazum podpisala direktorica dolžnika A.K. Prav glede tega, ali je bila na naroku navzoča A.K. kot zakonita zastopnica dolžnika ali ne in ali je direktorica dolžnika podpisala sporazum in prejela sklep sodišča prve stopnje ,pa je spor. Da temu ni bilo tako je dolžnik ne le zatrjeval, ampak je tudi predlagal ustrezne dokaze, ki jih sodišče prve stopnje ni izvedlo, ne da bi to posebej obrazložilo.