Neprerekan izvršiteljev obračun je izvršilni naslov le v razmerju med upnikom in izvršiteljem, ne pa tudi v razmerju upnika do dolžnice, ki mu je dolžna povrniti samo potrebne izvršilne stroške. Navedeno pomeni, da bi prvostopno sodišče dolžnici moralo natančno pojasniti, katere nadaljnje izvršilne stroške je dolžna trpeti, pri čemer bi moralo presoditi pravilnost njihove priglasitve in njihovo potrebnost, saj ji je le na tak način omogočena učinkovita pravica do pritožbe zoper stroškovno odločitev.
44. člen ZPP ne določa meril, po katerih se oceni vrednost spornega predmeta, vendar pa je pri nedenarnih zahtevkih že splošno uveljavljeno, da pravni in ekonomski interes tožeče stranke nista vedno enaka, na kar izrecno opozarja obravnavana pritožba. Zlasti ni nujno pri ugotovitvenih tožbah, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti predmeta tožbenega zahtevka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila
Pri nesreči premikajočih se motornih vozil ima nekrivi imetnik motornega vozila nasproti odgovornim imetnikom motornih vozil položaj, ki mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih 4. odst. 178. člena ZOR obravnava kot druge, torej kot osebe, ki ne odgovarjajo po načelu vzročnosti. Za škodo, ki jo pretrpijo drugi, pa odgovarjajo imetniki motornih vozil solidarno.
nova škoda - predpostavke odškodninske odgovornosti - bodoča škoda - sklepčnost tožbe
Sodišče mora zanesljivo ugotoviti, da je nova škoda nastala, da je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in da je ta na novo nastala škoda taka, da niti tožnik, niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in nikakor tudi ne predvideti njenih posledic, zato tudi ni bila predmet plačila odškodnine.
ZOR člen 109, 348, 349, 350, 351, 352, 109, 348, 349, 350, 351, 352. ZD člen 117, 117.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenovitev pogodbe
Prenovitev (novacija) je ugasnitev glavne obveznosti, zaradi ustanovitve nove glavne obveznosti, ki ima drugačen predmet izpolnitve, ali drugačno pravno podlago. Gre za pogodbo, s katero se stranki že obstoječe obveze dogovorita, da ta obveza ugasne, namesto nje pa nastane nova obveza. Veljavno prenehanje prejšnje obveznosti je odvisno od veljavnega nastanka nove obveznosti. Če prvotne obveznosti ni, ne more preiti v novo obveznost. Prenoviti je mogoče le neizpolnjeno obveznost.
ugovor tretjega - obrazložitev ugovora - neutemeljen ugovor
5. odst. 64. čl. ZIZ določa, da se v primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, šteje, da je ugovor neutemeljen. V takem primeru seveda ni podana predpostavka, da bi lahko vložnik ugovora kljub zavrnitvi ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začel pravdo. Upnik ima pravico do pritožbe kljub zavrnitvi ugovora, saj je ta zavrnjen zgolj zaradi njegovega nasprotovanja in ima tretji možnost, da vloži pravdo za nedopustnost izvršbe, česar v primeru, če bi bil ugovor zavrnjen zaradi neutemeljenosti, ne bi imel.
nujna pot - pogoji za dovolitev nujne poti - črna gradnja
O vprašanju potne zveze oz. pomanjkanju le-te do prizidka, ki ga je naredila predlagateljica, je mogoče govoriti le, če je izdano predpisano dovoljenje za gradnjo prizidka, v zvezi s katerim bo šele zatem mogoče ugotoviti ali potno zvezo ima ali ne.
ZIZ člen 73, 189, 189/2, 189/3, 73, 189, 189/2, 189/3.
odlog izvršbe - domik nepremičnine
Predlogu za odlog izvršbe več ni mogoče ugoditi, ker je za pritožnico izgubil smisel. Sklep o domiku nepremičnine kupcu je postal pravnomočen in kupec je kupnino plačal. Pritožnica zato z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more več uspeti.
Dolžnik ni trdil, da (po lastni volji) ni uporabnik upnikovih komunalnih storitev, kot je njegov ugovor razumelo sodišče prve stopnje, temveč da upnik svojega dela obveznosti, ki mu ga nalaga odlok, ni izpolnil. Te dolžnikove navedbe so taka pravno relevantna dejstva, ki bi lahko imela, če bi se izkazala za resnična, za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
zaznamba spora - izbrisna tožba - prenehanje pravice
Tožnik je s tožbo uveljavljal ničnost treh zaporedoma sklenjenih pogodb. Kot posledico ničnosti pa je zahteval vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred 2.4.2002. Ne gre torej za tožbo za ugotovitev prenehanja pravice, temveč za izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
S tem ko tovornjaki vozijo po sporni poti, spreminja dotedanji način izvrševanja (so)posesti (ko se je po sporni poti vozil le z osebnim avtomobilom), vendar pa ne do te mere, da bi bilo mogoče tožniku kot soposestniku nuditi posestno varstvo. Gre za uporabo poti, na kateri imata pravdni stranki soposest, tožnik pa v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni navedel, v čem dejanje toženca moti oziroma omejuje njegovo (so)posest oziroma dotedanji način izvrševanja (so)posesti. Vožnja s tovornimi vozili sama po sebi še ne pomeni take uporabe poti, ki bi pomenila motilno dejanje v smislu 35. člena SPZ.
ugovor krajevne pristojnosti - narok v odsotnosti stranke - načelo kontradiktornosti
Tožena stranka je bila na narok pravilno in pravočasno vabljena, torej ji je bila dana možnost, da se seznani z dokaznim gradivom in o njem izreče, zato očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ni podana.
ZTLR člen 30, 30. ZNP člen 135, 136, 135, 136. ZPP člen 4, 5, 196, 339, 339/2-14, 4, 5, 196, 339, 339/2-14. SPZ člen 268, 268.
določitev meje - sporni mejni svet - močnejša pravica - priposestvovanje - nujno enotno sosporništvo - načelo kontradiktornosti in obligatornosti glavne obravnave
Ker je sodišče določilo mejo izven ugotovljenega spornega mejnega prostora, je tak izrek v nasprotju z obrazložitvijo in v nasprotju z razlogi sklepa.
Za ugotovljeno priposestvovanje je vsekakor bistveno ugotoviti, kdaj je priposestvovanje začelo teči in kdaj je nastal spor med udeleženci postopka zaradi meje, saj vsaj v času spora priposestvovalna doba ni tekla.
Pritožbeno sodišče uradoma kršitve ugotavlja le glede pritožnikov, ne pa tudi glede tistih strank, ki se sploh niso pritožile. Seveda pa se učinek vložene pritožbe, ki sta jo vložila ostala udeleženca, razteza tudi nanj v tem smislu, da odločitev pritožbenega sodišča velja tudi zanj. Nujno enotno sosporništvo namreč pomeni le, da aktivno in koristno dejanje enega sospornika učinkuje za vse sospornike in da morajo na aktivni ali pasivni strani nastopati vsi sosporniki skupaj, saj sicer v postopku ne nastopa aktivno ali pasivno legitimirana oseba, ter da so sosporniki glede na sporni element v pravni skupnosti in je mogoče le za vse sospornike izdati enako sodbo oziroma sklep.
ZNP člen 118, 122, 125, 118, 122, 125. SPZ člen 105, 108, 110, 105, 108, 110.
delitev stvari v solastnini - vzpostavitev etažne lastnine - stvarna služnost na solastni stvari - načini delitve solastne stvari - upravičen interes
V kolikor za delitev v naravi ni niti pravnih niti naravnih ovir, torej tako delitev, po kateri dobijo udeleženci v izključno last določeno nepremičnino ali njen del ter je takšna delitev tudi v interesu vseh udeležencev, mora sodišče temu slediti.
Delitev, ki solastnika prisiljuje v očitno in predvidljivo prikrajšanje je v nasprotju z namenom, ki jo solastniku stvari daje pravica, da zahteva delitev stvari v solastnini.