novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - utemeljenost odpovednega razloga
Če delavec v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe sprejme ponudbo za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, v sodnem sporu lahko izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa ne more biti predmet sodne presoje. V tem primeru se zato sodišču ni potrebno ukvarjati s pravočasnostjo podane odpovedi. Ker tožnik dela na delovnem mestu "delovodja" že več let ni opravljal, ampak je opravlja dela na delovnem mestu "kontrolor", za katero mu je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal, je bil odpovedni razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "delovodja" utemeljen.
Tožena stranka je na podlagi dogovora o prevzemu delavcev tožniku izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja (skladno z ZDR/90 in ZTPDR), ki je postal dokončen in pravnomočen, z vsemi posledicami. Po pravnomočnosti tega sklepa tožnik nima več možnosti za izpodbijanje odločitve tožene stranke z rednimi pravnimi sredstvi, teh učinkov pa tudi ne more obiti z uveljavljanjem njihove ničnosti oziroma ničnosti dogovora o prevzemu delavcev, saj ta z ničemer ne bi mogla vplivati na vzpostavitev njegovega delovnega razmerja pri toženi stranki. Takšna odločitev bi posegla v pravnomočen sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zaradi tega je njegova tožba nedopustna in jo je potrebno zavreči.
Začasna odredba, da se drugo toženi stranki prepove prodati delnice prve tožene stranke, za katere tožeči stranki v tožbi ocenjujeta, da so lastne delnice ni primerno sredstvo za zavarovanje njunega zahtevka na ugotovitev, da iz lastnih delnice družba nima pravic. S takšno začasno odredbo bi tožeči stranki dosegli prav obratno zadržali bi namreč zatrjevano nezakonito stanja glede obstoja lastnih delnic pri prvi toženi stranki.
Če je sodišče 1. stopnje namesto uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah nepravilno uporabilo Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), je mogoče sklep o ugovoru potrditi, če je rezultat uporabe v pritožbenem postopku isti. Potrditev sklepa se samo obrazloži z drugimi razlogi.
V obrazložitvi so citirani vsi trije objavljeni oglasi in prav v nobenem od njih ni navedbe, da bi pravna oseba K. d.o.o. nudila gotovinska posojila, kar bi lahko potrošnik razumel kot, da pravna oseba sama kreditira občane. Sodišče tako v izreku navede nekaj, za kar ni opore niti v spisovnem gradivu niti v obrazložitvi odločbe o prekršku, temveč gre za sklepanje, h kateremu pa je bilo sodišče zavedeno s strani predlagatelja z neustrezno navedbo v predlogu za uvedbo postopka o prekršku. Tudi sama obrazložitev izpodbijane odločbe pa je nejasna, ker se poslužuje besedice oziroma tako, da bralcu odločbe o prekršku ni jasno, ali je po mnenju sodišča pravna oseba K. d.o.o. nastopala kot ponudnik in s tem kot dajalec kredita ali pa je nastopala kot kreditni posrednik, torej kot posrednik pri posredovanju kredita (za kar pa je omenjena pravna oseba celo registrirana).
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje prebere vsebino oglasov in samo presodi ter se v odločbi opredeli, ali gre za nudenje kreditov ali pa le za urejanje kreditiranja in v posledici tega, ali je pravna oseba oglaševala nekaj, kar je predmet njenega poslovanja, ali pa je oglaševanje zavajajoče.
stroški - zahtevek - dokončnost in izvršljivost sklepov
Če je upnik sicer pravočasno vložil zahtevo naj sodišče odloči o izvršiteljevih stroških, vendar napačno na sodišču, ne pa tudi pri izvršitelju, ki o zahtevi sploh ni bil obveščen in je označil sporni obračun za dokončnega, se takšna zahteva kot nedovoljena zavrže.
Upnik je bil pravilno poučen, da mora vložiti zahtevo pri izvršitelju, pa je kljub temu ravnal drugače. Zato mora nositi posledice napačne odločitve.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38/5, 38, 38c, 38c/2, 38/5.
stroški izvršitelja
Dokončen obračun izvršitelja je po 2. odst. 38. c člena ZIZ izvršilni naslov le v razmerju do upnika. Pri odločanju o upnikovem predlogu za povračilo stroškov izvršitelja kot nadaljnjih izvršilnih stroškov pa je potrebno ponovno presoditi, ali so bila za opravo izvršbe v smislu 5. odst. 38. člena ZIZ potrebna vsa opravljena dejanja izvršitelja oziroma ali so bili vsi upnikovi stroški za delo izvršitelja potrebni in upravičeno obračunani. Ker je sodišče prve stopnje v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa dolžniku naložilo v plačilo vse stroške izvršitelja, ne da bi pri tem presodilo in obrazložilo njihovo potrebnost po 5. odst. 38. člena ZIZ, izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
V skladu s 390. členom ZOR je potrebno šteti, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka v kazenskem postopku, vendar ob pogoju vložitve tožbe v roku treh od mesecev od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe. Iz potrdila o pravnomočnosti omenjene kazenske sodbe, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je postala pravnomočna 15.12.1999. Tožba pa je bila vložena 6.3.2000, torej znotraj zakonsko določenega roka treh mesecev.