ZPP člen 184, 184/1, 184, 184/1. OZ člen 133, 133/1, 133, 133/1.
odstranitev škodne nevarnosti - sprememba tožbe
Glede na določbo 1.odst. 184.čl. ZPP lahko tožeča stranka spremeni tožbo le do konca glavne obravnave. Z določbo 1. odst. 133. člena OZ so mišljena dejanja oziroma dejavnosti, ki povzročajo vznemirjanje ali škodno nevarnost za večje število ljudi, torej za nedoločen krog oseb, ne pa za primer, kakršen je predmetni, ko tožnik zatrjuje, da je toženec na parcelo, ki jo uporablja na podlagi podzakupne pogodbe, postavil mize, stole, senčnike, hladilnik z napisom Coca Cola in propagandno tablo.
Tudi če držijo trditve, da je v času nastanka obveznosti predpisana obrestna mera zamudnih obresti znašala 30,91 % letno in da znaša preračunana 3% mesečna obrestna mera 42,57% letno, se ni mogoče strinjati s toženo stranko, da gre za oderuške obresti v smislu 6.čl. ZPOMZO.
vknjižba lastninske pravice - podlaga - zemljiškoknjižna listina
Kadar se vknjižba lastninske pravice predlaga na podlagi zasebne lastnine, je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo. Za dovolitev predlaganega vpisa je treba presojati le njegovo obliko in vsebino, ne pa tudi vsebine zasebne listine kot to zmotno trdi pritožba.
OZ člen 12, 12. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203.
blagovni promet - poslovni običaji - poslovna praksa med strankama - uzance - obličnost pogodb
Po določilu 12.čl. OZ se za presojo obligacijskih razmer gospodarskih subjektov, potrebnih ravnanj in njihovih učinkov, upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Besedna zveza "vzpostavljena med strankama" se nanaša le na prakso in ne tudi na poslovne običaje in uzance.
V kolikor se dolžnik sklicuje na to, da je za svoje trditve o tem, da je bil med strankama sklenjen dogovor o obročnem odplačevanju dolga, predložil listinske dokaze, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da je glede tega predložil dolžnik le listine v italijanskem jeziku, ki jih že zato sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Že iz navedb v pritožbi dolžnika, upoštevajoč tudi vsebino predloženih listin, je jasno, da so tudi tisti roki za plačilo obrokov kot izhajajo iz dopisa z dne 26.04.2005 in faksa z dne 03.05.2005 do izdaje odločbe sodišča prve stopnje že potekli.
stroški - zahtevek - dokončnost in izvršljivost sklepov
Če je upnik sicer pravočasno vložil zahtevo naj sodišče odloči o izvršiteljevih stroških, vendar napačno na sodišču, ne pa tudi pri izvršitelju, ki o zahtevi sploh ni bil obveščen in je označil sporni obračun za dokončnega, se takšna zahteva kot nedovoljena zavrže.
Upnik je bil pravilno poučen, da mora vložiti zahtevo pri izvršitelju, pa je kljub temu ravnal drugače. Zato mora nositi posledice napačne odločitve.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38/5, 38, 38c, 38c/2, 38/5.
stroški izvršitelja
Dokončen obračun izvršitelja je po 2. odst. 38. c člena ZIZ izvršilni naslov le v razmerju do upnika. Pri odločanju o upnikovem predlogu za povračilo stroškov izvršitelja kot nadaljnjih izvršilnih stroškov pa je potrebno ponovno presoditi, ali so bila za opravo izvršbe v smislu 5. odst. 38. člena ZIZ potrebna vsa opravljena dejanja izvršitelja oziroma ali so bili vsi upnikovi stroški za delo izvršitelja potrebni in upravičeno obračunani. Ker je sodišče prve stopnje v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa dolžniku naložilo v plačilo vse stroške izvršitelja, ne da bi pri tem presodilo in obrazložilo njihovo potrebnost po 5. odst. 38. člena ZIZ, izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
V skladu s 390. členom ZOR je potrebno šteti, da je bilo zastaranje pretrgano z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka v kazenskem postopku, vendar ob pogoju vložitve tožbe v roku treh od mesecev od dneva pravnomočnosti kazenske sodbe. Iz potrdila o pravnomočnosti omenjene kazenske sodbe, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je postala pravnomočna 15.12.1999. Tožba pa je bila vložena 6.3.2000, torej znotraj zakonsko določenega roka treh mesecev.
V obrazložitvi so citirani vsi trije objavljeni oglasi in prav v nobenem od njih ni navedbe, da bi pravna oseba K. d.o.o. nudila gotovinska posojila, kar bi lahko potrošnik razumel kot, da pravna oseba sama kreditira občane. Sodišče tako v izreku navede nekaj, za kar ni opore niti v spisovnem gradivu niti v obrazložitvi odločbe o prekršku, temveč gre za sklepanje, h kateremu pa je bilo sodišče zavedeno s strani predlagatelja z neustrezno navedbo v predlogu za uvedbo postopka o prekršku. Tudi sama obrazložitev izpodbijane odločbe pa je nejasna, ker se poslužuje besedice oziroma tako, da bralcu odločbe o prekršku ni jasno, ali je po mnenju sodišča pravna oseba K. d.o.o. nastopala kot ponudnik in s tem kot dajalec kredita ali pa je nastopala kot kreditni posrednik, torej kot posrednik pri posredovanju kredita (za kar pa je omenjena pravna oseba celo registrirana).
V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje prebere vsebino oglasov in samo presodi ter se v odločbi opredeli, ali gre za nudenje kreditov ali pa le za urejanje kreditiranja in v posledici tega, ali je pravna oseba oglaševala nekaj, kar je predmet njenega poslovanja, ali pa je oglaševanje zavajajoče.
Če je sodišče 1. stopnje namesto uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah nepravilno uporabilo Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), je mogoče sklep o ugovoru potrditi, če je rezultat uporabe v pritožbenem postopku isti. Potrditev sklepa se samo obrazloži z drugimi razlogi.
Začasna odredba, da se drugo toženi stranki prepove prodati delnice prve tožene stranke, za katere tožeči stranki v tožbi ocenjujeta, da so lastne delnice ni primerno sredstvo za zavarovanje njunega zahtevka na ugotovitev, da iz lastnih delnice družba nima pravic. S takšno začasno odredbo bi tožeči stranki dosegli prav obratno zadržali bi namreč zatrjevano nezakonito stanja glede obstoja lastnih delnic pri prvi toženi stranki.