društvo - pihalni orkester - pravna oseba zasebnega prava - pravdna stranka
Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je Pihalni orkester I. društvo, kot takšno je pravna oseba zasebnega prava (2. čl. Zakona o društvih) in je zato samostojni nosilec pravic in obveznosti ter je lahko stranka v pravdnem postopku.
Po 2.odst.36.čl. ZPPSL se izvršbe, ki že tečejo, prekinejo. Ne prekinejo pa se, glede na določilo 3.odst.36.čl.n avedenega zakona, le tiste izvršbe, ki se nanašajo na ločitvene upnike, ki so pridobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. Ker je v obravnavanem primeru upnik ločitveno pravico pridobil le pet dni pred začetkom postopka prisilne poravnave, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi izvršilnega postopka povsem pravilna.
Ker kazenska taksa v obravnavanem primeru ne bi presegala vrednosti 150 točk, se upoštevajoč določbe 31. člena ZST, za konkretni primer sploh ne uporabljajo določbe iz poglavja o prisilni izterjavi takse.
ZPCP člen 2, 2. PZ člen 162, 586, 587, 588, 162, 586, 587, 588.
pogodba o prevozu potnikov - prevoznina - dolžnosti poveljnika ladje
Za tako pogodbo kot je bila sklenjena v predmetnem primeru, to je pogodbo o prevozu potnikov z ladjo veljajo določila 586. in sledečih členov PZ. Po 587. členu PZ se s pogodbo o prevozu potnikov ladjar zavezuje naročniku, da bo prepeljal enega ali več potnikov, naročnik pa, da bo plačal prevoznino, pri čemer se po 588. členu prevoznina določi s pogodbo. Ne gre torej za nikakršen zakup ladje, kot to zmotno zatrjuje tožena stranka v pritožbi, ampak za pogodbo o prevozu potnikov. Pri tem pa ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke na določila 162. in sledečih členov PZ glede dolžnosti poveljnika ladje. Res mora po 162. členu PZ poveljnik ladje skrbeti med drugim tudi za pravilno vkrcavanje, oskrbo in izkrcavanje potnikov ter za izvrševanje vseh nalog v zvezi z delovnim procesom, vendar te določbe govorijo o dolžnostih, poveljnika ladje, ki se nanašajo na varnost plovbe in ravnanja z ladjo, ne pa na izpolnjevanje obveznosti iz obligacijskih razmerij, tudi pogodb. Tu veljajo določila obligacijskega prava, ki pa jih je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno uporabilo.
obstoj stečajnega razloga - začetek stečajnega postopka
Okoliščine, ki jih dolžnik v pritožbi izpostavlja, da je do sedaj že poplačal del svojega dolga do enega upnika in da ima namen svoj dolg do upnika, predlagatelja stečajnega postopka poravnati ter da se ne strinja s prodajo stanovanja, niso take narave, da bi bile upoštevne pri odločanju o začetku stečajnega postopka. V tej fazi postopka je namreč sodišče dolžno le ugotoviti ali pri dolžniku obstojijo stečajni razlogi in ali ima premoženje in zgolj to je podlaga za zaključek, ali naj se postopek zoper stečajnega dolžnika začne.
Po določbi 8. člena ZP-1 se v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika med drugim glede neprištevnosti, naklepa in malomarnosti.
Z izvedenim dokaznim postopkom pa mu je bilo dokazano, da je ravnal na način, kot se mu očita v izpodbijani sodbi kot tudi, da je to storil z obliko krivde, kot jo navaja izpodbijana sodba. Na način, kot je opisan v izreku se je namreč obdolženec vedel že izven sodišča pri čemer je celo L. Č. najprej zmerjal, šele naknadno pa ga je tudi s pestjo udaril tako, da se je obdolženec nedvomno zavedal prepovedanosti svojega ravnanja (zato tudi ni reagiral že na samem sodišču), temveč je počakal, da so prišli iz stavbe sodišča ter je dejanje hotel storiti, saj je že iz njegovih besed razvidno, da je hotel najprej na milejši način nato pa na vedno bolj grob način od L. Č. izsiliti, da odstopi od pregona oziroma ne nastopi kot priča proti njegovemu sinu. Tudi pritožbeno sodišče glede na izpoved v postopku zaslišanih prič ugotavlja, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom. Obdolženčeva pritožbena trditev glede izzvanosti in čustvene prizadetosti, ki ni dokazana (in obdolženec dokaza tudi ne ponudi), pa tudi ne more takih ugotovitev spremeniti.
ZIZ člen 272, 273, 273/1-2, 272, 273, 273/1-2. SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 98, 98/1, 99, 99/1, 147, 5, 98, 98/1, 99, 99/1, 147.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom se
zahteva vpis v zemljiško knjigo (1. odstavek 49. člena SPZ). Zgolj s
sklenitvijo pravnega posla torej kupec na nepremičnini ne pridobi
lastninske pravice. Tudi ne zadošča, da je kupec vložil
zemljiškoknjižni predlog za pridobitve lastninske pravice. Res bo, če
bo njegovemu predlogu ugodeno, vpis pravice učinkoval od trenutka, ko
je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1),
vendarle pa še ni vpisan kot lastnik, ker o vpisu še ni odločeno. Če
bo zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis zavrnilo, bi tožnik z
začasno odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve te nepremičnine
lahko dosegel namen zavarovanja. Pripomniti je še treba, da tudi če
bi pravdno sodišče (glede na sedanje stanje v zemljiški knjigi)
izdalo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve in bi
bilo treba to zaznamovati v zemljiški knjigi (2. točka 1. odstavka
273. člena ZIZ in 1. odstavek 98. člena ZZK-1), bi bila odločitev o
takem vpisu odvisna od stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku
začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem se odloča o tem vpisu
(147. člen ZZK-1). Na drugi strani pa je zaznamba prepovedi odtujitve
in obremenitve ovira za dovolitev določnih vpisov, ki bi začeli
učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba (1. odstavek
99. člena ZZK-1), torej zgolj izdana začasna odredba glede na pravilo
o začetku učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati
na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred
trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in
obremenitve. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za
začasno odredbo o prepovedi vknjižbe lastninske pravice na
nepremičnini po pogodbi z dne 17.10.2005 in zastavne pravice po
notarskem zapisu z dne 28.12.2005 pa je pravilna. Že je bilo
navedeno, da sama začasna odredba nima učinkov na tiste
zemljiškoknjižne postopke, ki so že začeti in v katerih bi se
opravili vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe. Z
omenjenim delom predloga za začasno odredbo pa tožeča stranka celo
zahteva, da (pravdno) sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe
naloži drugemu (zemljiškoknjižnemu) sodišču, kako naj v določenem
postopku (ne) odloči. To pa seveda ni dopustno, saj mora sodišče v
drugem (zemljiškoknjižnem) postopku odločiti v postopku in po
ZPP člen 343, 343. OZ člen 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 295, 295/1, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 295, 295/1.
dovoljenost pritožbe - pravni interes - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti
Prvotožena stranka kot solidarni dolžnik in navadni sospornik nima pravnega interesa za pritožbo proti delu odločitve prvostopnega sodišča glede drugotožene stranke (zoper katero je tožbeni zahtevek zavrnjen).
Montaža panoja v neposredni bližini električnega voda pomeni nevarno delo.
V primeru, ko je upnik oproščen plačila stroškov izvršilnega postopka (kamor sodijo tudi stroški izvršitelja), mora sodišče kot plačnik dela in stroškov izvršitelja poskrbeti, da se iz proračuna izvršitelju plačajo le tisti stroški in v takšni višini, do katere je izvršitelj dejansko upravičen v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Ker sodišču ta možnost zaradi opustitve izvršitelja, da sodišču vroči obračun plačila za delo in stroške izvršitelja pred njegovo dokončnostjo ni bila dana pred "dokončnostjo" obračuna, je sodišče utemeljeno poseglo v obračun izvršitelja in mu pravilno priznalo le tiste stroške, ki so utemeljeni po določilih Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Okoliščina, da je bil avtomobil, zaustavljen pred gostinskim lokalom P. G. v pogonu, sicer drži, sama ta okoliščina pa še ne more pomeniti, da je bil obdolženec upravičen do tega, da avtomobil, za katerega je vedel, da ni njegova last, kar odpelje do parkirnega prostora na glavnem trgu, kjer je bil tudi zaloten. Okoliščina, ki jo pritožnik izpostavlja v svoji pritožbi je lahko odmevna le kot prispevek oškodovanca pri izbiri kazenske sankcije in odmeri kazni.