bistvena kršitev določb kazenskega postopka – opis kaznivega dejanja – kraj storitve – odločba o kazenski sankciji – izrek enotne kazni – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Besedilo v opisu, da sta obsojenca storila kaznivi dejanji v T. d. d., je zadostno in določljivo opredeljen kraj storitve kaznivega dejanja - z navajanji v zahtevi za varstvo zakonitosti, da ta naj ne bi bil zadostno opredeljen, in ne da bi sodišču pojasnila, v čem je bila zaradi tega prikrajšana v svojih pravicah, obramba ne more biti uspešna.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - deljive terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V primeru, ko denarna terjatev (obveznost) ni opredeljena kot solidarna (na upniški in/ali dolžniški strani), gre za deljivo obveznost (terjatev). Vsak soupnik lahko uveljavlja zgolj svoj del terjatve za presojo (ne)dovoljenosti predloga za dopustitev revizije. Relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je torej tista, ki se nanaša na vsako posamezno tožnico.
spor o pristojnosti – gospodrski spor – pristojnost okrožnega sodišča – spor med gospodarskima družbama – sedež gospodarske družbe
Obe stranki sta gospodarski družbi in je zato pri odločanju treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih, v takšnem primeru pa je podana pristojnost okrožnega sodišča. Glede na sedež toženke je torej podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
bistvena kršitev pravdnega postopka – načelo proste presoje dokazov – razlogi za revizijo – izpodbijaje dejanskega stanja v reviziji
Tožnica z revizijskimi očitki ni uspela preseči ravni zgolj izpodbijanja v razlogih pravnomočne sodbe sprejete dokazne ocene in s tem v njej ugotovljenega dejanskega stanja.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje – zakonski znaki kaznivega dejanja - otrok kot oškodovanec - mladoletna oseba
Novela Kazenskega zakonika (KZ-1B) je kot predmet kazenskopravnega varstva namesto besede otrok uporabljene v prejšnjem besedilu 192. člena KZ-1, uporabila pojem „mladoletna oseba“, kar pa ne pomeni, da se je prejšnje besedilo te določbe nanašalo le na otroka do štirinajstega leta starosti. Pri razlagi te določbe ni mogoče pojem otroka opredeljevati v pomenu iz 21. člena KZ-1, ki pojem otroka opredeljuje le glede na omejitev kazenske odgovornosti glede na starost storilca kaznivega dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, saj ponavlja le razloge, ki so bili neuspešno uveljavljani že v pritožbenem postopku, niti ni takih razlogov za odločanje o zahtevi zaznalo Vrhovno sodišče samo (o vsebinsko enakem pravnem vprašanju pa je že zavzelo stališče).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov v korist obtoženca - pravice obrambe - zaslišanje priče v nenavzočnosti obtoženca - dokazni predlog – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Odločitvi sodišča, da zahtevanega soočenja obsojenega in priče ne opravi ter tudi ne dovoli neposrednega zaslišanja priče s strani obsojenega (utemeljeni na podlagi specifičnih okoliščin, predvsem duševnega zdravja mladoletne priče in okolja, v katerem je odraščal) ne pomenita, da je bil kazenski postopek v posledici nepošten, saj se izpodbijana sodba na izpoved te priče ne opira niti izključno, niti ne v odločilni meri.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - obstoj utemeljenega suma – ponovitvena nevarnost – neupravičen promet s prepovedanimi drogami
Kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP bi bila podana, če bi sodišče zgolj povzelo stališče državnega tožilca, ne da bi se tudi samo opredelilo do tega, ali in katerim navedbam državnega tožilca sledi.
ZPP člen 8, 339, 367, 367a, 367b, 367b/4, 367b/6. ZZZDR člen 106.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – dodelitev otrok – stiki z otrokom – pripombe na vsebino zapisnika o glavni obravnavi – pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pomanjkljivost predloga, ki ne vsebuje navedbe okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost zatrjevanih spornih kršitev in spornih pravnih vprašanj.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017621
Zakon o razlastitvi člen 37, 37/1. ZRPPN člen 9, 33, 42, 42/1, 55, 55/2, 64, 67. ZNP člen 103. ZSR člen 7. SZ člen 5. SZ-1 člen 10. ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 339/2-14.
razlastitev - nepravdni postopek - določitev odškodnine zaradi razlastitve - premoženjska škoda - odškodnine - zmanjšanje odškodnine zaradi dodelitve nadomestnega stanovanja - izguba dobička - vrednost nepremičnine - nadomestna nepremičnina - višina obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - smrt stranke v postopku - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Smrt udeleženca postopka sama po sebi in vstop njegovih pravnih naslednikov v postopek ne upravičuje predlagateljice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, ki bi jih lahko navedla oziroma predlagala pred tem. Za presojo pravočasnosti predlagateljičinih trditev in dokaznih predlogov ni bistveno, kdaj jo je pravni naslednik razlaščenca seznanil z določenim dejstvom, pač pa, ali se predlagateljica ob ustrezni skrbnosti s tem dejstvom res ni imela možnosti seznaniti že prej.
Določbe o odškodnini za razlaščene nepremičnine so se smiselno uporabljale tudi za prisilni prenos pravice uporabe na nepremičninah, ki so bile že družbena last in se še vedno uporabljajo v tistih postopkih, ki se morajo po kasnejših predpisih končati po ZRPPN.
Med stranskimi učinki razlastitve je treba upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za vzpostavitev enake rabe enakovredne nepremičnine.
gradbeništvo – gradbeno dovoljenje – skladnost z Odlokom o PUP – vkopana klet – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje
V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, in odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba. V teh odločbah pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni (skladno z zahtevami, navedenimi v 8. točki te obrazložitve) navedel, katero je tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, od katerega rešitve je odvisna pravilnost odločitve o zadevi in ki ga je sodišče prve stopnje rešilo napačno. Njegova opredelitev pomembnega pravnega vprašanja je preveč splošna. Pa tudi sicer iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi določb prostorskega akta in s strani revidenta predložene projektne dokumentacije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZBPP člen 40, 40/1, 40/5.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč – prepozna vrnitev napotnice – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba - zelo hude posledice – neizkazane posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča zakonske določbe dajejo jasen odgovor, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP). Odločitev o tem, kdaj je storitev opravljena, pa je stvar vsakega posameznega primera in je odvisna od vrste in obsega dodeljene pravne pomoči. Določba prvega odstavka 40. člena ZBPP je jasna, ne sproža dilem in ne potrebuje dodatne razlage, stališče v zvezi s tem delom izpostavljenega vprašanja je Vrhovno sodišče že zavzelo in izpodbijana sodba od takega stališča ne odstopa.
Po presoji Vrhovnega sodišča je tudi določba petega odstavka 40. člena ZBPP povsem jasna in ne sproža nikakršne dileme. Zato izpostavljeno vprašanje tudi v tem delu ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala obstoj pogoja za dovoljenost revizije.
S svojimi navedbami revidentka po presoji Vrhovnega sodišča tudi ni izkazala, zakaj izguba zgoraj navedenega zneska zanjo predstavlja zelo hude posledice, in zanje tudi ni predložila nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Ne zadostuje le zatrjevanje kršitve ustavnih pravic.
Navedba, da je podana verjetnost nastanka težko popravljive škode zaradi izpostavljenosti elektronske opreme v terenskem vozilu tožnic, če bi bilo treba podreti nadstrešek pred pravnomočnostjo odločbe, sodišče prve stopnje res ni posebej izpostavilo, vendar pa je navedlo zadostne razloge, zakaj terenskemu vozilu tožnic ne grozi težko popravljiva škoda.
Dejstvo, ki ga tožnice navajajo že v zahtevi za izdajo začasne odredbe in tudi v pritožbi, namreč, da je nadstrešek napravil pokojni soprog oziroma oče tožnic in da takega nadstreška zaradi njegove smrti ne bo možno ponovno zgraditi, tudi po stališču Vrhovnega sodišča ne more predstavljati razloga za izdajo začasne odredbe. Po podatkih spisa gre v obravnavani zadevi za nadstrešek, za katerega ni podatka, da se ga v primeru uspeha v upravnem sporu ponovno ne bi moglo narediti enakega.
Navedbe tožnic v zahtevi in pritožbi o vzajemnem sosedskem soglasju in o delovanju soseda ne morejo biti razlog za izdajo začasne odredbe, saj predhodno izdano soglasje soseda ni pravno relevantno za izdajo začasne odredbe.
odškodnina - odmera odškodnine - prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za odmero - obstoj delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - direktor - odjava iz zavarovanja - določitev datuma trajanja delovnega razmerja
Delovnega razmerja pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje; „najdalj“ pomeni, da določi datum trajanja glede na okoliščine primera. V spornem primeru je odločilnega pomena okoliščina, da se je tožnica zaposlila pri drugem delodajalcu 6. 9. 2010 in ima torej od tega dne dalje že vzpostavljeno delovno razmerje. Zato ji je pri toženi stranki lahko trajalo le do tega datuma.
V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi je morebitna manjša plača pri drugem delodajalcu lahko le eden od kriterijev za določitev višine odškodnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba organizacije - rok za odpoved
Eden od možnih vzrokov za nastanek in obstoj poslovnega razloga je tudi organizacijski razlog, ki ga predstavlja odločitev delodajalca, da bo dela dveh delovnih mest za naprej pokrival le en delavec oziroma, da se dve delovni mesti združita zaradi opravljanja njunih nalog le po enem izvajalcu.
Kdaj je prišlo do nastanka poslovnega razloga je, upoštevaje zakonsko opredelitev tega razloga, dejansko vprašanje. Sodišče je ugotovilo, da je do organizacijske združitve delovnih mest blagajnika in knjigovodje pri toženi stranki prišlo v mesecu februarju 2011 in revizijsko sodišče je na to dejansko ugotovitev vezano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – pooblastilo za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti - načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje - odločanje sodišča druge stopnje izven glavne obravnave - prekluzija
Če je sodišče druge stopnje ugotovilo, da se (ne glede na prekluzijo navedb) mora opredeliti do pravilnosti pisnega pooblastila za podajo izredne odpovedi, bi moralo na podlagi prve alineje tretjega odstavka 347. člena ZPP v zadevi izvesti pritožbeno obravnavo, saj je šlo za ugotavljanje dejstev, ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče ni ugotavljalo. Z odločanjem zgolj na seji senata je bila tožniku odvzeta možnost obravnavanja pravočasnega obstoja navedenega pooblastila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sprememba navedbe tožene stranke
Vse od vložitve tožbe dalje ni dvoma (tudi za toženo stranko ne), kdo je tožena stranka in zoper koga je tožba vložena.
Članica univerze z nazivom Univerza ..., Fakulteta ..., v tem postopku nikoli ni nastopala. Dejansko je spor ves čas tekel med pravima pravdnima strankama.
ZDR člen 88, 88/3, 118. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZDoh-2 člen 4, 27, 37, 37/1, 124, 125.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - ponudba drugega ustreznega dela – ustrezna zaposlitev - sprememba tožbe
Pri odločitvi o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 118. člena ZDR in odškodnini namesto reintegracije ne gre za odločanje o podrednem zahtevku v smislu tretjega odstavka 182. člena ZPP. Gre za to, da ima sodišče po zakonu možnost, bodisi na predlog strank bodisi brez predloga strank, upoštevaje okoliščine in interese strank, kljub nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi le to razvezati in stranki namesto reintegracije (vrnitve na delo) prisoditi primerno odškodnino.
Obveznost delodajalca, da delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, je podana, če ima delodajalec na voljo prosto ustrezno delovno mesto, če izkazuje potrebo po zaposlitvi delavca na prostem delovnem mestu in če je delavec za eventualno prosto in ustrezno delovno mesto zdravstveno sposoben.
Splošna začasna zdravstvena nezmožnost za opravljanje dela res ne bi bila ovira za ponudbo ustreznega dela, zdravstvena nezmožnost za opravljanje prav določenega dela, konkretno (tudi) vožnje viličarja pa je ovira, zaradi katere tožena stranka tožniku tega dela utemeljeno ni ponudila.