Tožnica je revizijo vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Reviziji je pooblaščenec priložil le potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa dokazila, da je predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov, zato je revizija nedovoljena.
ZPP člen 7, 258, 261, 286, 337, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 351, 379, 379/1. ZDSS-1 člen 34. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – izvajanje dokazov - neizvedba dokaza - zaslišanje stranke - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave – sodba presenečenja – rok za odpoved – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz 258. člena ZPP izhaja, da sodišče lahko odloči, da se zasliši samo druga stranka, če se prepriča, da stranki oziroma osebi, ki jo je treba zaslišati kot stranko, niso znana sporna dejstva, ali če zaslišanje te stranke ni mogoče (prvi odstavek), prav tako pa lahko sodišče odloči, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu (drugi odstavek) - vendar to pomeni pravilnemu vabilu iz 261. člena ZPP.
Pravica do izjave se ne izčrpa le na področju navajanja dejstev in dokazov, oziroma izvedbe dokazov po uradni dolžnosti v skladu z 7. členom ZPP oziroma 34. členom ZDSS-1, temveč se razteza tudi na izražanja pravnih naziranj in s tem vplivanja na ta del odločanja sodišča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo
Toda odločitev sodišča druge stopnje temelji na presoji, da so za ravnanje tožnice „obstajali objektivni razlogi (zdravstveni razlogi), ki so opravičevali odhod tožnice z dela“. Ne glede na to, kako je bil tožnici za 4. 12. 2009 odobren bolniški stalež, gre torej za to, da presoja zdravnika, da tožnica iz zdravstvenih razlogov že 4. 12. 2009 ni bila sposobna za delo pomeni upravičen razlog za zapustitev z dela. Kar z drugimi besedami pomeni, da tožnici ni mogoče očitati samovoljnosti in s tem tudi ne storitve kršitve, ki se ji je v opozorilu očitala.
ZKolP člen 6, 6/3, 11, 11/1, 11/2. ZSPJS člen 13, 13/5.
kolektivni delovni spor - javni zavod - kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe - reprezentativni sindikat - več reprezentativnih sindikatov - nasprotovanje drugega reprezentativnega sindikata - sistem kolektivnih pogajanj
ZKolP v primerih, v katerih je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov (ki pokrivajo različne interese znotraj delodajalčeve organizacije), ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe. Zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativen sindikat.
invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – vložitev zahteve
Tožnici za vložitev ponovne zahteve za priznanje pravic do invalidske pokojnine (poleg zahteve, ki jo je podala v zvezi z odločbami tožene stranke iz leta 1994 in 1996, ki sta bili predmet nadaljnje sodne presoje) ni bilo treba čakati do zaključka teh sodnih postopkov oziroma do omenjene sodbe.
Navedeno tudi pomeni, da celo tožničino zavzemanje za drugačno razlago oziroma po tej razlagi dopolnitev drugega odstavka 157. člena ZPIZ-1 ne bi moglo spremeniti odločitve o tem, da se ji invalidska pokojnina izplačuje od 1. 5. 2006 dalje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-5.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - prenehanje potreb po delu - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje - sprememba akta o sistemizaciji - reorganizacija - šikaniranje - drugostopenjska sprememba sodbe
Drugačna materialnopravna presoja ob nespremenjenem dejanskem stanju je zakonita podlaga za spremembo sodbe sodišča prve stopnje, zato ni mogoče slediti niti očitku, da tožniku ni bila dana možnost do sodelovanja v postopku oziroma mu ni bila zagotovljena pravica do izjave v postopku oziroma do poštenega sojenja.
Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi.
Ukinitve tožnikovega delovnega mesta ni mogoče pripisati šikaniranju. Odnosi med njim in predsednikom uprave res niso bili dobri, med njima je prihajalo do številnih nesoglasij, vendar pa je ključnega pomena ugotovitev, da v enem letu ni bilo razpisov, na katera bi tožena stranka lahko kandidirala.
Tožbena zahtevka, ki ju je uveljavljal revident v tožbi, imata različno pravno in dejansko podlago, vrednost predmetov zahtevkov pa ne dosega vrednosti spora, pri kateri je revizija dovoljena, zato se mora revizija zavreči.
Reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo (7. člen ZRSin), kar v povezavi z določbo 11. člena ZKolP o osebni veljavnosti takih kolektivnih pogodb pomeni, da se tudi reprezentativni sindikat na ravni posameznega delodajalca (organizacije, podjetja, gospodarske družbe) pogaja o (dodatnih) pravicah „v imenu“ vseh delavcev pri delodajalcu. Taka ureditev onemogoča reprezentativnemu sindikatu, da bi priznanje določenih dodatnih pravic vezal izključno na članstvo v sindikatu. Ne zato, ker bi šlo za (prepovedano) diskriminacijo na podlagi (ne)članstva v sindikatu, temveč zato, ker bi s tem zožili obseg dogovorjenih pravic le na člane sindikata, čeprav bi kolektivna pogodba morala veljati za vse delavce enako.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – zavrženje tožbe – pravni interes – pravna korist - ničnost odpovedi
Odločitev o zavrženju tožbe sta sodišči druge in prve stopnje oprli na določbo prvega odstavka 274. člena ZPP, iz katere med drugim izhaja, da v primeru, če ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, predsednik senata takšno tožbo zavrže že po predhodnem preizkusu tožbe. To ne pomeni, da je takšna odločitev (v obliki sklepa) omejena le na postopek predhodnega preizkusa tožbe in da takšen sklep kasneje ni več predviden, oziroma (kar naj bi dejansko izhajalo iz navedb revidenta) da bi sodišče prve stopnje moralo odločanje o tej procesni predpostavki kasneje – po predhodnem preizkusu tožbe enostavno zanemariti, pa čeprav bi šele kasneje ugotovilo takšno procesno oviro za odločanje.
Tožnik se tudi neutemeljeno zavzema zato, da bi moralo sodišče odločiti o ničnosti odpovedi z dne 25. 3. 2008, saj odpoved ni postala nična zgolj zato, ker je ostala v veljavi prejšnja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
ZSSloV člen 49, 49/2, 62, 62/1, 62/1-8. ZObr člen 88, 88/3, 88/3-1.
prenehanje delovnega razmerja – slovenska vojska – zaposlitev v slovenski vojski - razvezni pogoj – pogoji za opravljanje vojaške službe
Pogoj ustreznega vojaškega znanja oziroma ustreznega usposabljanja za pridobitev tega znanja za opravljanje vojaških dolžnosti, je določen v ZObr. V tem zakonu in v ZSSloV (8. točka prvega odstavka 62. člena) je določeno tudi, da se pogodba o zaposlitvi lahko odpove, če vojaška oseba predpisanega temeljnega vojaškega usposabljanja ne opravi in to ne glede na razlog, zaradi katerega le-tega ni opravila.