nacinalizacija - nepremičnine na območju Londonskega memoranduma – lastninska pravica na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – vezanost na upravno odločbo
Upravna odločba je izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, pa je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Če upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti, ne pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana (13. člen ZPP). Navedeno je izraz načela prirejenosti postopkov, v skladu s katerim so sodišča in drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah ali pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti in vsak odloča v mejah svojih pristojnosti.
Stališče sodišč druge in prve stopnje glede vezanosti sodišča na pravnomočno upravno odločbo je tako pravilno.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 51/4, 55, 55/1-6. ZUS-1 člen 63, 63/1, 76.
omejitev gibanja – sum zlorabe postopka – prosti preudarek pri začasni omejitvi gibanja – vrsta omejitve – dvakratna samovoljna zapustitev azilnega doma – razlogi preganjanja - dokazno breme – zdravstvene težave – vložitev prošnje zaradi odložitve odstranitve iz države – tretja prošnja tožnika
Glede na opisano dejansko stanje (ki med strankama ni sporno), se tudi pritožbeno sodišče strinja, da obstoji razlog za omejitev gibanja iz druge alineje prvega odstavka 51. člena v povezavi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ. Pravilna je ocena tožene stranke, ki ji pritrjuje sodišče prve stopnje, da iz ravnanja tožnika izhaja, da je v Republiki Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosil izključno zato, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, saj bi bilo v primeru, če bi bil v izvorni državi resnično ogrožen, mogoče upravičeno pričakovati, da bi v državi, kjer zaproša za mednarodno zaščito, tudi počakal na odločitev uradnega organa o njegovi prošnji. Pravilna je tudi presoja o tem, da če bi tožena stranka tožnika nastanila v kakem drugem oddelku azilnega doma, bi tožnik lahko brez težav zapustil dom, kot je to storil že dvakrat, in odšel v kakšno drugo državo članico Evropske Unije. Podan je torej sum zavajanja in zlorabe postopka.
zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem – začasna odredba – tožba zaradi varstva ustavnih pravic – procesne ustavne pravice - javna objava poročila – nezakonito stanje ne traja več - začasna odredba po uradni dolžnosti – diskrecijska pravica sodišča – težko popravljiva škoda – politična funkcija - ogroženo opravljanje izvoljene funkcije – ni osebna škoda
Opravljanje funkcije predsednika politične stranke in funkcije župana nista tožnikovi pravici (tudi ne pravici kogarkoli drugega), saj je zasedba teh funkcij vezana na kandidacijske postopke, urejene z zakoni in na izid volitev. Kandidiranje v teh postopkih in možnost biti izvoljen pa je pravica vsakega državljana Republike Slovenije. Zato zatrjevani poseg v to pravico ne more predstavljati težko popravljive škode iz drugega (in tretjega) odstavka 32. člena ZUS-1.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožnik tudi ni izkazal težko popravljive škode v smislu drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 s samim sklicevanjem na zatrjevani poseg v ustavne pravice iz 14., 33., 27. in 29. člena URS ter na pravico iz 1. člena Protokola št. 1 k EKČP. Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe se namreč presoja le njena utemeljenost glede na zakonsko določene pogoje, kar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi tudi storilo. V tem pritožbenem postopku pa po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče presojati ugovorov, ki se nanašajo na odločitev o glavni stvari.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč – pravica do solidarnostne pomoči – ožji družinski član
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna in dopustna smiselna uporaba zakonskih določb 180. člena Obligacijskega zakonika pri presoji, ali mora delodajalec delavcu v primeru smrti starša izplačati solidarnostno pomoč.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga – pooblastilo za vložitev predloga – novo pooblastilo
Ker je bilo pooblastilo za vložitev predloga odvetnici dano pred vročitvijo pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje prvi toženki, ne gre za novo pooblastilo v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP.
ZSPJS člen 3, 3/5. ZIU člen 9. ZSS člen 44. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - razlika v plači - plačilo razlike v plači - sodnik – znižanje plače
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja:
ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji oziroma določitvi pravne podlage za obračun in izplačilo plače tožnice v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011;
ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v vezi s 4 % znižanjem osnovne plače tožnice.
spor o prenehanju delovnega razmerja - predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je v individualnem delovnem sporu glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja, kamor se uvrščajo tudi spori o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, revizija že po zakonu dovoljena. Glede na to tožena stranka nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona
Če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 66, 66/3. URS člen 15, 22, 25.
začasna odredba - zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem - nezakonito stanje ne traja več - ni pogojev za začasno odredbo po uradni dolžnosti - težko popravljiva škoda - politična funkcija - ogroženo opravljanje politične funkcije, ni osebna škoda
Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja in presoja v vsakem primeru posebej, vendar gre, glede na ustaljeno upravnosodno prakso, za takšno škodo, ki je resna in tožniku osebno neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta, oziroma kot je to predlagano v obravnavanem primeru, z začasno ureditvijo stanja.
Pozivi k odstopu z mesta predsednika vlade, izstop strank iz vladne koalicije, vladna kriza in glasovanje o nezaupnici vladi ni takšna škoda, ki je resna in tožniku osebno neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta, oziroma kot je to predlagano v obravnavanem primeru, z začasno ureditvijo stanja.
Opravljanje funkcije predsednika vlade pa ni tožnikova pravica niti pravica kogarkoli drugega, saj je zasedba te funkcije vezana na predlog predsednika republike (prvi odstavek 111. člena Ustave RS), ki se za kandidata odloči na podlagi izida državnozborskih volitev (drugi odstavek 111. člena Ustave RS). Kako in ob kakšnih pogojih že izvoljenemu predsedniku vlade predčasno preneha mandat, oziroma je lahko predčasno razrešen pa tudi določa Ustava RS (116. do 119. člen). Zato morebitne zatrjevane posledice, ki jih tožnik zatrjuje (da funkcije predsednika vlade, ki predstavlja njegov karierni vrhunec, ne bo mogel več opravljati), ne morejo predstavljati težko popravljive škode v smislu drugega (in tretjega) odstavka 32. člena ZUS-1.
poslovodstvo - predčasni odpoklic člana poslovodstva – posledice prenehanja statusnopravnega razmerja – odpravnina zaradi predčasnega prenehanja funkcije poslovodstva
Plačilo, ki ga predvideva drugi odstavek 29. člena pogodbe, nima neposredne zveze z delovnim razmerjem in ga ni mogoče šteti med osebne prejemke po delovnopravnih predpisih, temveč je pogodbeno določena odpravnina za taksativno pogodbeno opredeljene oblike predčasnega prenehanja funkcije sekretarja in s tem korporacijskega razmerja s toženko. To, da je toženka določila plačo za osnovo izračuna višine odpravnine, pa še ne pomeni, da je s tem določila tudi drugačno pravno naravo tej terjatvi.
Stališče sodišč nižjih stopenj, da sodi odločitev o ustanovitvi in prenehanju odvisnega zavoda med naloge upravljanja njegovega ustanovitelja, je napačno. V 30. členu ZZ so naštete pristojnosti in naloge, ki jih opravlja svet zavoda. Odločitve o ustanovitvi in prenehanju odvisnega zavoda ni med zakonskimi pristojnostmi in nalogami sveta zavoda; iz dejanskih ugotovitev v konkretnem primeru pa tudi ne izhaja, da bi akt o ustanovitvi zavoda C. svetu zavoda podeljeval tovrstno pristojnost.
Ni mogoče sprejeti niti argumentacije sodišč nižjih stopenj, da bi bila odločitev o (ustanovitvi in) prenehanju odvisnega zavoda že po svoji naravi naloga upravljanja. Ta odločitev namreč ne posega v notranjo (organizacijsko) strukturo samega ustanovitelja, temveč je del njegove poslovne politike, ki jo ustanovitelj lahko uresničuje tudi preko odvisnega zavoda.
Čeprav so zdravstveni zavodi dolžni tudi varovati svoje paciente pred samopoškodovanjem, ne jamčijo, da se pacient ne bo poškodoval. Drugačno sklepanje bi pomenilo objektivno odgovornost zdravstvenega zavoda zaradi nepreprečitve samomora.
Varnostni ukrepi imajo svoje meje, ker mora zdravnik spoštovati pacientovo osebnost in dostojanstvo. Velja načelo sorazmernosti, ki zahteva, da se odredijo le tisti varnostni ukrepi, ki so zares potrebni. Zdravnik mora oceniti, ali in koliko bodo varnostni ukrepi negativno vplivali na celotno zdravstveno stanje pacienta.
Tožnik je tožbo vložil še pred sprejemom pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 in v skladu s prevladujočo sodno prakso v 60-dnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe sklenjene z drugim ponudnikom, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in sklenitev pogodbe z njim. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Vrhovno sodišče je zato že v zadevi II Ips 369/2010 odločilo, da je zaradi zagotovitve pravne varnosti v takšnih primerih tožnikom treba omogočiti, da pravdo s tako postavljenimi zahtevki dokončajo, s tem, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi izdane sodbe opravi šele potem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - sodba presenečenja
Toženec je vedel za drugačno zunajknjižno stanje oziroma je vsaj imel (močan) razlog za dvom v pravilnost v zemljiški knjigi publiciranega pravnega stanja sporne nepremičnine, kar pomeni, da ob sklenitvi darilne pogodbe z očetom ni bil v dobri veri in ga zato načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje.
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367a/1-2, 367c, 367c/2. OZ člen 5, 10, 131.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – nastanek škode – protipravnost – sklenitev pogodbe – nemožnost izpolnitve pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen zaradi nedokazanosti nastanka pravno upoštevne škode. Zato revizije ni mogoče dopustiti le glede vprašanja protipravnega ravnanja.
Toženka ni izpolnila svoje obveznosti, dogovorjene v najemni pogodbi (izročitev poslovnega prostora ob odprtju prodajnega centra), zato je tožnik po določbi drugega odstavka 289. člena OZ upravičen do povrnitve nastale in izkazane škode (izgubljenega dobička).
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga
Z zavrnitvijo dokaznega predloga ob uporabi meril, po katerih odloča sodišče o dokaznem predlogu in o njegovi utemeljenosti, ni bila kršena obsojenčeva pravica do obrambe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pripada potrošnikom, ki so z organizatorjem potovanja sklenili pogodbo o paketnem potovanju, organiziranih počitnic ali izletih, v primeru neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka počitnic oziroma dopusta.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za ravnanje njenega organa – trajanje spora zaradi motenja posesti – začasna odredba – prepoved nadaljevanja gradbenih del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Tožnika izdana začasna odredba ni ovirala, da ne bi del pri adaptaciji prostorov nadaljeval, to pa izključuje obstoj enega od bistvenih elementov odškodninskega delikta, torej vzročne zveze z zatrjevano škodo.