dovoljenost revizije – ničnost upravne odločbe – predlog za izrek ničnosti po uradni dolžnosti – vrednostni kriterij
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V sporu o zakonitosti odločb, s katerima je bilo odločeno o predlogu revidentov za izrek odločb o določitvi funkcionalnega zemljišča za nični po uradni dolžnosti, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revizija se dopusti glede presoje pravilnosti stališča sodišča druge stopnje o nedopustnosti ugotovitvene tožbe v zvezi z ugotovitvijo, da je prodajna pogodba razvezana.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - glavna obravnava – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – delna razveljavitev – odločba o kazenski sankciji – izvedba glavne obravnave v ponovljenem postopku po delni razveljavitvi sodbe
ZKP ne pozna posebnega, skrajšanega ali poenostavljenega postopka za izvedbo obravnave, ko je sodba sodišča prve stopnje razveljavljena le delno (na primer le glede odločbe o (stranski) kazni), v odločbi o krivdi pa je že postala pravnomočna - v takem primeru je v ponovljenem postopku primerna smiselna uporaba določb ZKP o glavni obravnavi.
Tako bi bilo mogoče kot ustrezno opredeliti povzemanje oziroma temu ustrezno predstavitev razveljavitvenega sklepa sodišča druge stopnje namesto povzemanje obtožbe; v celoti bi moral biti podan pouk obdolžencem po 320. členu in po petem odstavku 321. člena ZKP, obdolžencu bi moralo biti omogočeno, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije; dokazni postopek bi se moral omejiti le na izvedbo tistih dokazov, ki so pomembni za odločanje glede razveljavljenega dela sodbe; stranke, oškodovanec in zagovornik bi morale imeti zaključno besedo; izrečena oziroma razglašena sodba pa bi morala imeti v izreku ustrezno sklicevanje na sodbo, ki je glede izreka o krivdi že pravnomočna.
rei vindicatio – tožba za vrnitev stvari – pogoji za vrnitveno tožbo – poslovodstvo brez naročila – dopustna gestija
Glede na dejansko ugotovitev, da se dokumentacija, katere vrnitev se zahteva, ne v času vložitve tožbe, niti v času sodne odločbe ni nahajala pri tožencih, je pravilna materialnopravna presoja sodišč, da tožnik z zahtevkom na njeno vrnitev ne more uspeti. Dokaz lastništva stvari, katere vrnitev se zahteva, je zgolj ena od predpostavk reivindikacijske tožbe.
O dopustni gestiji lahko govorimo, kadar nekdo hote in vede opravi tuj posel, ne da bi bil za to pooblaščen.
Kupna pogodba v vsebini, kot je opredeljena v glavnem tožbenem zahtevku, bi bila nična, ker ni upoštevano, kakšen postopek je določen za strogo obličen sprejem ponudbe, zaobšle bi se prisilne določbe o predkupnih upravičencih, zlasti pa ni upoštevana pomembna faza upravnega postopka, v katerem upravna enota odobri do tedaj pogojno sklenjeno pogodbo in pri tem tudi izvaja predpisano javnopravno kontrolo.
Zaradi takšne medsebojne povezanosti je nična tudi predpogodba, ki naj bi bila podlaga za sklenitev zahtevane glavne pogodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen odpravi morebitnih nepravilnosti v postopku in pri odločanju. Te se uveljavljajo in odpravljajo z rednimi (in če so izpolnjeni pogoji tudi z izrednimi) pravnimi sredstvi.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015933
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 20, 20/1, 28, 28/2. ZPP čeln 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - priposestvovanje – dobrovernost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – publicitetno načelo – pridobitev lastninske pravice – izvenknjižno priposestvovanje
Revizija se dopusti glede pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da pogoji za priposestvovanje niso podani, ker je pravni prednik tožnikov vedel, da je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vknjižena v korist toženčevega pravnega prednika, ob upoštevanju okoliščine, da je bilo med prednikoma dogovorjeno, da je vknjižena lastninska pravica v korist toženčevega prednika, nepremičnina pa dejansko postane last tožničinega prednika.
Pogodbene stranke sklepajo pogodbe iz različnih motivov, vendar poslovno podlago, kavzo tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati, da so ti njegovi nagibi postali del poslovne podlage. Ocenilo je, da okoliščina, da je prišlo do menjave zemljišč in da je tožena stranka začela z gradnjo na drugem sklopu zemljišč še ustreza kavzi pogodbe, da je torej tožena stranka svojo obveznost izpolnila in ni nobene podlage za njeno odškodninsko odgovornost.
predlog za dopustitev revizije – preskakovanje pravnih sredstev – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje zgoraj opisane pomanjkljivosti dokaznega postopka ni očital (oziroma tega, da bi to procesno kršitev pravočasno grajal v pritožbi, v predlogu ni izkazal). Zato te kršitve ne more prvič uveljavljati v revizijskem postopku.
povrnitev škode - nesreča pri delu – železniška nesreča – poškodba premikača vlagov - objektivna odgovornost delodajalca – povoženje z vlakom - prispevek oškodovanca – duševne bolečine zaradi posebno težka invalidnosti bližnjega – posredni oškodovanci
Razlogi pritožbenega sodišča so materialnopravno zmotni, ker ne presojajo celotne situacije celovito, sami zase pa pomenijo, da je v vsakem primeru povoženja z vlakom podan oškodovančev prispevek, ker je stal na ali ob tirih oziroma jih je prečkal. Delo železničarskega delavca, premikača oziroma spremljevalca lokomotive, je po svoji naravi povezano s prečkanjem tirov in tudi stanjem na njih. Zato prvi tožnik utemeljeno opozarja, da absolutna prepoved prehoda tirov oziroma stanja na njih ne more veljati.
Pri prvem tožniku ne gre za posebno težko invalidnost v pomenu tretjega odstavka 201. člena ZOR.
prodaja stvarnega premoženja občine – metode prodaje – javno zbiranje ponudb – dolžnost sklenitve pogodbe
Pravilna je materialnopravna presoja pritožbenega sodišča, da glede na vsebino listine ni šlo za javno ponudbo, temveč za javno zbiranje ponudb. Ta metoda prodaje stvarnega premoženja pa tožene občine ne zavezuje k sklenitvi pogodbe s tožnico zaradi zatrjevano vložene njene ponudbe, saj gre šele za fazo zbiranja ponudb, med katerimi je treba opraviti izbiro v zato predpisanem postopku.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - preživljanje otroka - višina preživnine - vrednost spornega predmeta - ponavljajoče se bodoče terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik v predlogu ni navedel, kolikšen del odločitve o preživnini izpodbija, oziroma koliko preživnine je v spornem obdobju pripravljen plačevati za mladoletno tožnico. Zaradi tega je onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi za dovoljenost predloga za dopustitev revizije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015951
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26. OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. SPZ člen 66, 67, 105. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. ZPP člen 189, 189/3, 254, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - rok za izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe
Revizija se dopusti glede pravilnosti stališča, da se za določitev običajnih lastnosti, ki jih mora imeti prodano stanovanje, uporablja tudi gradbena dokumentacija in gradbeni predpisi v času gradnje, če v prodajni pogodbi ni drugače določeno, v povezavi s stvarnimi napakami; da lahko tožnik v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak in da je enoletni rok za vložitev tožbe po 480. členu OZ začel teči 29. 7. 2005, ko sta tožnika ob prevzemu grajala napake oziroma da jamčevalni rok, ki ga določa 480. člen OZ, pred prevzemom stanovanja ne more teči.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe poslovnih prostorov
Ni utemeljen revizijski očitek, da sodišče druge stopnje ni pojasnilo, zakaj so neutemeljene navedbe toženke glede tega, kdaj so bile nepremičnine tožnikoma vrnjene v last. Obe sodišči sta namreč zavzeli stališče, da je tožena stranka tista, ki bi morala dokazati, kdaj je prenehala zaračunavati najemnino oziroma od kdaj dalje sta najemnino zaračunavala tožnika, da pa tega za sporne poslovne prostore ni dokazala.
Toženec je bil ob sklenitvi dogovora le zakoniti zastopnik družbe V., ne pa tudi družbe P. (to je bila toženčeva žena S. V.). Vendar je sodišče druge stopnje pojasnilo, da pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega, brez njegovega pooblastila, zavezuje zastopanega, če jo ta pozneje odobri.
Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev lahko na podlagi 1013. člena ZOR zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila. Porok z izpolnitvijo dolžnikove obveznosti upniku, pridobi regresno pravico do dolžnika.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot tudi ne zaradi primernosti izrečene kazenske sankcije.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016234
ZDen člen 80, 80/1.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedna izjava – dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji
Glede na ugotovitev, da so bile dedne izjave v obravnavanem primeru podane pred izdajo odločb o denacionalizaciji, sta sodišči pravilno uporabili določbo prvega odstavka 80. člena ZDen ter zaključili, da te nimajo pravnega učinka glede premoženja, zajetega v odločbah o denacionalizaciji.