ZPP člen 105, 105/2, 112, 112/1, 112/2, 377. Sodni red člen 51.
vložitev vloge pri sodišču – roki – pravočasnost vloge – telekomunikacijska sredstva - vloga poslana po faxu – poslovni čas sodišč – dovoljenost revizije - prepozna revizija – zavrženje revizije
Kot vlogo, ki je oddana neposredno pri sodišču (po prvem odstavku 112. člena ZPP), je treba šteti tudi vlogo, ki jo je stranka v skladu z drugim odstavkom 105. člena ZPP poslala sodišču z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije (npr. po faksu). Da bi bila vloga pravočasna, ne zadošča, da bi bila kadarkoli na zadnji dan roka poslana po faksu na naslovno sodišče, pač pa mora biti prejeta na sodišču do izteka poslovnega časa.
Zaradi strokovne zdravniške napake (nenačrtovano rojstvo otrok) tožnici nastala škoda, ki se je manifestirala prav v bolečinah in nevšečnostih med nosečnostjo, porodom in poporodnim okrevanjem. Ker pa stopnja in trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti s strani izvedenca medicinske stroke niso bili ugotovljeni, je podana kršitev drugega odstavka 254. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006436
ZKP člen 39, 39-6, 41, 371, 371/1-11, 420, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - izločitev sodnika – nepristranskost sodnika – zahteva za izločitev – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z nakazovanjem na izločitveni razlog šele v zahtevi za varstvo zakonitosti obramba ne more uspešno uveljavljati procesne kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP kot posledice kršitve iz 6. točke 39. člena ZKP.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – odgovornost države - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost – padalstvo - nesreča pri delu – poškodba vojaka - višina odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Padalstvo je nevarna dejavnost, ker kljub vsej potrebni skrbnosti samega organizatorja in tudi izvajalca padalskih skokov ni mogoče vselej nadzorovati ali obvladati vseh njihovih učinkov. Toženka je za škodo, ki je nastala tožniku pri izvajanju skokov kot svoji delovni obveznosti, objektivno odgovorna.
ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3, 192, 192/1, 201, 205.
trditveno breme – načelo kontradiktornosti – povrnitev nepremoženjske škode - nesreča pri delu – smrt delavca pri izvajanju rušitvenih del - odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti - deljena odgovornost – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Ali so v škodnem dogodku izpolnjeni elementi objektivne odgovornosti ali ne, je pravno vprašanje.
Sodišče druge stopnje je pravilno odločilo, da sta k nastanku škode prispevala tako delodajalec kot delavec, in to v razmerju 70:30. Poleg tega, da je šlo za nevarno dejavnost, je pravilno upoštevalo tudi, da s strani delodajalca izbrani način rušenja pomeni kršitev pravil o varnem načinu izvajanja rušitvenih del. Upoštevalo pa je tudi, da se je delavec dela lotil kljub izrecni odredbi o počitku v času, ko je bil prvi toženec odsoten.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da je bil na podlagi istih dokazov in ob ponovni preučitvi vseh okoliščin obsojenec v novem sojenju spoznan za krivega, čeprav je bil prvotno oproščen očitkov po obtožbi, na zakonitost sodbe nima nikakršnega vpliva.
Revizija je bila dopuščena v smeri materialnopravnega preizkusa stališča v pravnomočni sodbi o obstoju obveznosti toženca (odgovorne osebe), da tožnici (zavarovalnici) povrne odškodnino, ki jo je ta plačala oškodovancu na podlagi obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015966
ZPP člen 339, 339/2-8. ZArbit člen 42.
priznanje tuje arbitražne odločbe – pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se sodišče ni izreklo o navedbah nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlog za priznanje tuje arbitražne odločbe, je kršilo njegovo pravico do izjave.
izbrisna tožba - retroaktivna uporaba zakona - načelo sorazmernosti - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - lastninska pravica na nepremičnini (stavbi)
Izhajajoč iz načela sorazmernosti, zaupanje nedobrovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja, ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
podjemna pogodba – sklenitev pogodbe po zastopniku – določitev cene – običajno plačilo za primerljiva dela - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob odsotnosti nasprotnih trditev je sodišče utemeljeno štelo, da s strani tožnika določene vrednosti za opravljene storitve ustrezajo običajnemu plačilu za tovrstna dela.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZSZ (1984) člen 62. ZDavP-2 člen 1, 79, 403, 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo nadomestila zavrženje tožbe - procesne predpostavke – občina zavezanec za vračilo – občina kot stranka postopka
Občina kot prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni stranka oziroma stranski udeleženec v davčno pravnem razmerju, v katerem se odloča o odmeri ali o vračilu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
UPRAVNI SPOR – STANOVANJSKO PRAVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014152
ZUS-1 člen 36, 36/1-3. SZ-1 člen 25, 48, 50.
ukrep stanovanjskega inšpektorja – etažnim lastnikom naložena ravnanja – tožba vložena v imenu upravnika – uveljavljanje lastne pravice ali pravne koristi – pooblastila upravnika – ugovor enotnega sosporništva – zavrženje tožbe
Ker iz vsebine tožbe izhaja, da je tožnica, ki je sicer upravnik večstanovanjske stavbe, tožbo vložila v svojem imenu in da s tožbo izpodbija zakonitost etažnim lastnikom izrečenega inšpekcijskega ukrepa, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže, če tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, pravilna.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 83, 83/2, 83/2-2. ZUP člen 189. ZMed člen 84, 84/3.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev – oznaka z ustreznim vizualnim simbolom – kršitve ZUP o izvedenstvu – vprašanje pravilnosti postopka pred izdajo upravnega akta – strokovno mnenje, ki ni izvedensko mnenje – neizkazan odstop od sodne prakse - brez navedbe opravilnih številk zadev in predložitve sodnih odločb
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje kršitev določb ZUP v postopku pred izdajo upravnega akta glede na okoliščine obravnavane zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. To vprašanje se namreč po vsebini nanaša na razlog zmotne presoje pravilnosti postopka pred izdajo upravnega akta (ne pa pravilnosti in zakonitosti sodnega postopka), ki pa na podlagi določbe prvega odstavka 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog. Ker navedenega vprašanja tudi ob morebitni vsebinski obravnavi revizije Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne bi presojalo, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse, glede katerega v potrditev svojih navedb ni navedel nobenih opravilnih številk zadev in tudi ni predložil nobenih sodnih odločb.
izjemni vpis v višji letnik – ureditvena začasna odredba - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – absolutno bistvena kršitev – razlogi o odločilnih dejstvih – opredelitev sodišča prve stopnje do relevantnih navedb tožnika
Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni vsebinsko opredelilo do navedb tožnice, danih v predlogu za izdajo začasne odredbe, in gre za razloge o odločilnih dejstvih, po presoji Vrhovnega sodišča takšnega sklepa ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 169, 169/1, 171, 179, 179/3. ZUN člen 21, 22, 50, 54. ZUN-ČG člen 11, 11/1, 16, 16/1. ZUreP-1 člen 80, 80/3, 80/4.
ukrep gradbenega inšpektorja – upravna dovoljenja – pravna narava uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora – splošni akt – lokacijska informacija - potrdilo – javna listina
Uredba, ki je po svoji vsebini sprememba in dopolnitev obstoječih prostorsko ureditvenih pogojev, ni posamični akt, ki bi neposredno nadomestil za gradnjo potrebna upravna dovoljenja, kot to zmotno uveljavlja revidentka, temveč pomeni spremembo splošnega predpisa, ki predstavlja podlago za izdajo lokacijskega dovoljenja v smislu določb 54. člena ZUN.
Lokacijska informacija potrjuje resničnost zapisanega le v obsegu pristojnosti organa, ki jo izdaja. Ta pa je razviden iz materialnega predpisa.
ukrep gradbenega inšpektorja – počitniški objekt v TNP - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – začasna odredba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami glede dolžnosti odstranitve nelegalno zgrajene počitniške hišice, v kateri ne prebiva, temveč jo uporablja zgolj občasno, ne da bi obrazložila, zakaj odstranitev spornega objekta zanjo predstavlja zelo hude posledice, ter to tudi izkazala, zahtevanemu pogoju ni zadostila. Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Teh pa revidentka v obravnavanem primeru ni zatrjevala. Zato na drugačno odločitev tudi ne more vplivati njeno sklicevanje na (sedaj veljavno) pravno ureditev posegov v prostor v TNP za primer, če bi z revizijo uspela in bi bila izpodbijana inšpekcijska odločba odpravljena.
dovoljenost revizije – ukrep stanovanjskega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje – procesno upravičenje upravnika za izpodbijanje etažnim lastnikom odrejene ukrepe - ni vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka utemeljuje dovoljenost revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje s pravnimi vprašanji, ki se nanašajo na procesno upravičenje upravnika, da v svojem imenu s tožbo izpodbija etažnim lastnikom odrejene ukrepe. Ta vprašanja pa niso pomembna pravna vprašanja glede na vsebino izpodbijane sodbe. Ta vprašanja se nanašajo na vsebino sklepa, s katerim je bila revidentkina tožba zavržena. Ker je treba pomembnost pravnega vprašanja za rešitev konkretnega spora presojati skozi vsebino zadeve, izpostavljena vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanašajo na vsebino sodbe.
plačilni nalog – zahteva za sodno varstvo – pravnomočnost plačilnega naloga – polovično plačilo globe
Če storilec plača polovico globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo in kljub temu vloži zahtevo za sodno varstvo v zakonitem roku, izgubi pravico do polovičnega plačila, kar pomeni, da bo po pravnomočnosti sodbe o zahtevi za sodno varstvo moral plačati še preostanek izrečene globe skupaj s stroški postopka na sodišču, če bo sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo ali zavrglo.
ZP-1 člen 90, 114, 155, 155/1-6, 159. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz – pravice obrambe - pravice obdolženca - dokazovanje – navzočnost obdolženca – preizkus sodbe o prekršku
Sodba se ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na izjave prič, če obdolženec ni mogel uveljavljati svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, saj gre za dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (6. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1).