bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - enako varstvo pravic - možnost izjave o prekršku – hitri postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje sodišča
Tudi v hitrem postopku o prekršku morajo biti storilcu zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med drugim pravica, da se izjavi o procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006474
ZP-1 člen 57, 171. ZKP člen 427. ZVCP-1 člen 233, 233/1.
odgovornost lastnika vozila - možnost izjave o prekršku – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovnemu sodišču se je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vzbudil precejšen dvom o resničnosti odločilnega dejstva, ugotovljenega v izpodbijani sodbi - ali je bil storilec prekrška v času storitve lastnik oziroma imetnik vozila, s katerim je bil storjen prekršek (prvi odstavek 233. člena ZVCP-1).
ZP-1 člen 156, 156-1. ZGos člen 4, 11, 21, 21/1-3, 21/2. ZT-1 člen 2, 2-1.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – gostinska dejavnost – trgovinska dejavnost
Bistvo trgovinske dejavnosti je v nakupu blaga z namenom nadaljnje prodaje, bistvo tiste vrste gostinske dejavnosti, pri kateri je poudarek na hrani, pa je v takšni pripravi jedi, da je ta primerna za takojšnje zaužitje. Pojma obdelave (predelave in dodelave), ki ga vsebuje definicija trgovinske dejavnosti, ni mogoče enačiti s pripravo hrane (jedi) za takojšnje zaužitje, saj bi bila v nasprotnem primeru vsaka gostinska dejavnost hkrati tudi trgovinska dejavnost.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006416
ZP-1 člen 151, 171. ZKP člen 368.
pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje – napoved pritožbe - pritožba v roku za napoved pritožbe – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost - pravnomočnost
Če je obsojenec vlogo, podano v času teka roka za napoved pritožbe, naslovil kot pritožbo in jasno navedel, da se pritožuje zoper sodbo ter obrazložil zakaj, s tem, ko se ni (ponovno) pritožil zoper sodbo z obrazložitvijo, ni nastopila presumpcija, da se je pritožbi odpovedal.
ZP-1 člen 22, 22/3, 44, 202, 202/5. ZIKS-1 člen 138.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izvrševanje - zastaranje izvršitve sankcije
Iz določbe tretjega odstavka 22. člena ZP-1 je mogoče razbrati dva temeljna pogoja za izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja: (i) da je storilec prekrška s pravnomočnimi odločbami za prekrške, storjene v obdobju treh let, dosegel oziroma presegel 18 kazenskih točk ter (ii) da sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pred potekom dveh let od pravnomočnosti zadnje odločbe, s katero je storilec dosegel oziroma presegel 18 kazenskih točk. Treba pa je upoštevati še tretji pogoj, to je, (iii) da so posamezne kazenske točke, ki jih sodišče upošteva v sklepu o prenehanju vozniškega dovoljenja v skupnem seštevku kazenskih točk, tudi (zakonito) izvršene
, torej
vpisane v evidenco kazenskih točk pred potekom relativnega zastaralnega roka za zastaranje izvršitve sankcije za prekršek.
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 155, 155/1-1, 155/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – izločitev sodnika - zahteva za sodno varstvo – pravice obrambe - odločanje sodišča – izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazovanje – navzočnost obdolženca
Sodišče pri dopolnitvi dokaznega postopka sicer ni (vselej) zavezano storilcu omogočiti zagovor, mora pa mu zagotoviti zadostne možnosti za obrambo.
Zgolj dvom storilca v pravičnost odločitve, ne da bi bilo predhodno ugotovljeno ali obstajajo razlogi za izločitev, ni podlaga za uveljavljanje kršitve iz 1. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
hitri postopek - pravice obrambe - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - plačilni nalog - opis prekrška - opis dejanskega stanja
Čeprav storilcu prekrška opis dejanskega stanja ni bil vročen, iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil storilec z ugotovljenim dejanskim stanjem v celoti seznanjen in se o njem tudi izjavil, zato bistvena kršitev določb postopka po drugi alineji 62. člena ZP-1 ni podana.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006412
ZP-1 člen 25, 156, 156-5.
kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – sankcije za prekršek – odvzem predmetov – fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška – odvzem vozila – načelo sorazmernosti
Čeprav izrek stranske sankcije odvzema vozila predstavlja poseg v lastninsko pravico gospodarske družbe, ki je lastnica odvzetega vozila in s katero je imel
storilec sklenjeno pogodbo o operativnem lizingu, po oceni sodišča slednje ne more pretehtati nad zmanjšanjem stopnje ogroženosti zdravja in življenja ljudi (zaradi ponavljajočih se hudih cestnoprometnih kršitev obdolženca), ki ga bo mogoče doseči z odvzemom vozila.
Tožnica je poleg tega, da ne obstoji odpovedni razlog, že v tožbi navajala tudi, da ni okoliščin, ki bi utemeljevale izredno odpoved oziroma nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, zato presoja sodišča druge stopnje ni mogla pomeniti sodbe presenečenja.
Odločilna je okoliščina, da je tožnica sporne listine predložila v postopku pred sodiščem, kjer obstajajo procesne možnosti za zaščito tajnih oziroma osebnih podatkov, da jih je predložila v zaščito svojih pravic iz delovnega razmerja in da je postopek potekal med strankama tega spora. Za bojazen, da bo tožnica tudi v bodoče razkrivala poslovne skrivnosti tožene stranke glede na razlog, zaradi katerega jih je v spornem primeru razkrila in način, na katerega je to storila, ni bilo realne podlage, kakor tudi ne za zatrjevano izgubo zaupanja v tožničino lojalnost.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa
Predloga za odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa ni mogoče vložiti iz razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, četudi je ta še tako očitna.
kršitev materialnih določb zakona – odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Fizična oseba, ki ima lastnost odgovorne osebe, lahko tudi samostojno odgovarja za prekršek, če ga stori pri opravljanju poslov, za katere je odgovorna pri pravni osebi, in če je njena odgovornost predpisana v zakonu.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – nasilno in drzno vedenje
Za obstoj prekrška po 6. členu ZJRM-1 je treba ugotoviti ne samo, da kršitelj drugega izziva, spodbuja k pretepu, se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje, temveč mora nastati pri drugem tudi posledica takega kršiteljevega ravnanja.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev materialnih določb zakona – opustitev fizičnega varstva psa - stroški postopka – stroški v postopku s pravnimi sredstvi
S tem, ko je sodišče za pravno opredelitev prekrška uporabilo pravilen zakon in pravilno navedlo tudi oznake členov, v izreku in obrazložitvi sodbe pa je uporabilo napačno kratico zakona (namesto pravilno kratico ZZZiv-UPB2 je uporabilo kratico ZZZiv-B), ni storilo kršitve materialnega zakona, ki določa prekršek, temveč očitno pisno pomoto.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo – rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – uveljavljanje sodnega varstva
Med udeleženci ni bilo sporno, da je bil tožnik o zavrnitvi svoje zahteve za priznanje delovnega razmerja in sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ki jo je po lastnih navedbah tožena stranka prejela 11. 4. 2011, obveščen z vročitvijo pisne zavrnitve zahteve njegovemu pooblaščencu dne 19. 4. 2011, to je zadnji dan 8-dnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR. Tako mu je v zvezi z zavrnitvijo njegove zahteve rok za vložitev tožbe pričel teči z naslednjim dnem, to je z 20. 4. 2011, tako da ob vložitvi tožbe z oddajo priporočene pošiljke na pošto dne 19. 5. 2011 ni bil zamujen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi
Bistvena za odločitev sodišča o obstoju tožnikovega delovnega razmerja od 2. 11. do 31. 12. 2010 je ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala, da je tožniku v skladu z določbami ZDR vročila pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 11. 2010, na katero se je sicer sklicevala.
nesreča pri delu – zavarovanje odgovornosti – izključitev zavarovanja – samovozni delovni stroj – dvigalo na tovornjaku
Dvigalo na tovornjaku deluje ob tem, ko tovornjak stoji, in sicer (razen izjem) preko pogonske moči tovornjaka, vendar zgolj zato ne gre za „samovozni delovni stroj.“ Ta opredelitev je namenjena, tako kot je delno navedlo že sodišče druge stopnje, nakladalnikom, viličarjem, rovokopačem, bagrom, buldožerjem in podobnim strojem – strojem, ki se sami premikajo oziroma vozijo, ne pa tudi tovornjakom s kesonom ter dodatnim hidravličnim dvigalom – vozilom, pri katerih je dviganje bremen le dodatna in ne osnovna funkcija.
Sodišče presoja, ali so bili v času podane odpovedi izpolnjeni pogoji za njeno zakonitost. Torej v primeru izredne odpovedi, ali je bila kršitev dokazana, ali je tožnik zanjo odgovoren in ali so bile podane okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – plačilo odškodnine – odpovedni rok – plačilo odpravnine – dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - premoženjski delovni spor - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved delavca
Ker predmet spora na revizijski stopnji ni vprašanje obstoja ali prenehanja delovnega razmerja in ker vrednost denarnih zahtevkov, o odločitvi katerih tožnik vlaga revizijo, ne dosega vrednosti za dovoljenost revizije po zakonu, tožnik pa v zadevi tudi ni predlagal dopustitev revizije v smislu tretjega odstavka 367. člena ZPP, je sodišče na podlagi določb 377. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.