ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS3005689
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini – povračilo stroškov zdravljenja v tujini – stroški zdravljenja v tujini - nadaljevanje zdravljenja v tujini
Sodišče je ugotovilo, da v domačem zdravstvenem sistemu obstaja enakovredna storitev zdravljenja storitvi, opravljeni v drugi državi članici, zato je domači nosilec zavarovanja utemeljeno zavrnil zahtevo za zdravljenje v tujini.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina – odmera odškodnine - kriteriji za odmero
Bolezen, ne da bi bila ugotovljena morebitna povezava med njo in na primer oteženim iskanjem nove zaposlitve, ni kriterij, na podlagi katerega bi bilo mogoče prisoditi odškodnino po 118. členu ZDR. Prav tako ne dejstvo, da je bila izredna odpoved podana v času začasne nezmožnosti za delo.
Način odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedni razlog ni v nobeni povezavi s posledicami odpovedi reintegraciji, zato to ni kriterij, ki bi utemeljeval odškodnino. Enako velja tudi za tožničin status delavke s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki sam po sebi ne utemeljuje odškodnine. Zlasti pa odškodnina namesto reintegracije ne zajema nepremoženjske škode zaradi prenehanja delovnega razmerja. Tožničino psihično stanje in prizadetost zaradi podane odpovedi nista kriterija, ki bi ga bilo mogoče upoštevati pri odmeri odškodnine.
Neutemeljena je trditev tožnice, da ji določba prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1 daje pravico do letnega dodatka. Določbe 136.b člena gledano v celoti ne dajejo te pravice vsem in avtomatično. Nekaterim na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena ta pravica ne gre.
ZPIZ-1 člen 391. ZPIZ člen 94, 133, 134, 135, 136, 137, 297. ZDSS-1 člen 34, 62. ZPIZ/83 člen 47. TZDR člen 45, 46, 47, 48. ZMRDZD člen 27.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – ponovna odmera nadomestila – nadurno delo kot poseben delovni pogoj
Iz določbe 297. člena ZPIZ ali drugih določb ZPIZ ne izhaja, da se denarna nadomestila odmerijo po uradni dolžnosti z upoštevanjem podatkov v času, ko je zavarovanec pridobil pravico do denarnega nadomestila še pred začetkom veljavnosti ZPIZ. To bi bilo tudi nelogično, saj je bilo pred veljavnostjo ZPIZ predvideno nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu, ki je bilo določeno z drugačnim preračunom – v razliki med osebnih dohodkom, ki ga je zavarovanec prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem ustreznem delu.
Ker tožnikov delodajalec nadurnega dela ni imel urejenega oziroma predvidenega v statutu oziroma samoupravnem sporazumu vse do samoupravnega sporazuma, ki je bil sprejet dne 23. 12. 1974, je sodišče že na tej podlagi lahko utemeljeno presodilo, da se tožnikovo nadurno delo od leta 1972 do začetka veljavnosti tega sporazuma ni moglo šteti za poseben delovni pogoj in upoštevati pri izračunu pokojninske osnove.
Pogoj, da se posamezen prejemek, tudi če je to plača, všteje v pokojninsko osnovo, so plačani prispevki. Če prispevki niso plačani, se prejemek ob odmeri pokojnine v osnovo za odmero ne more všteti.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev – ustavitev izplačevanja - spremembe v stanju invalidnosti - poslabšanje invalidnosti – invalidnost III. kategorije – delna invalidska pokojnina
Določbe drugega odstavka 163. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako, da gre celoten čas trajanja postopka pred organi tožene stranke o spremembi invalidnosti in o denarnih pravicah na podlagi spremenjene invalidnosti v breme zavarovanca, tako da bi ta ostal brez predhodno pravnomočno priznane pravice (oziroma brez izplačil na podlagi predhodno priznane pravice) še preden je o novi oziroma dodatni pravici dokončno odločeno, oziroma preden odločba o novi denarni pravici nadomesti predhodno pravnomočno odločbo o podobni denarni pravici.
TZDR člen 45, 46, 47, 48. ZMRDZD člen 27. ZDSS-1 člen 34, 62. ZPIZ-1 člen 407.
invalidska pokojnina – odmera pokojnine – nadurno delo kot poseben delovni pogoj
Tožnik v reviziji izpodbija zaključke sodišč druge in prve stopnje v zvezi z naravo njegovega nadurnega dela v letih 1972 do 1976 (da je šlo za redno obliko dela, da ni šlo za nepredvidljivo delo, itd.), vendar te navedbe predstavljajo nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami sodišč.
Ker tožnikov delodajalec nadurnega dela ni imel urejenega oziroma predvidenega v statutu oziroma samoupravnem sporazumu vse do samoupravnega sporazuma, ki je bil sprejet dne 23. 12. 1974, je sodišče že na tej podlagi lahko utemeljeno presodilo, da se tožnikovo nadurno delo od leta 1972 do začetka veljavnosti navedenega samoupravnega sporazuma ni moglo upoštevati kot poseben delovni pogoj in s tem pri izračunu pokojninske osnove. Enako velja tudi za kasnejše obdobje (nekaj dni v letu 1974, v letu 1975 in še del obdobja v letu 1976), saj je sodišče ugotovilo, da ni šlo za delo, ki bi ga tožnik moral opravljati preko polnega delovnega časa zaradi nastopa nujnih, izjemnih ali nepredvidljivih okoliščin.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS3005700
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini – povračilo stroškov zdravljenja v tujini – stroški zdravljenja v tujini - bolnišnično zdravljenje – čakalna doba – enakovredne metode zdravljenja
V Republiki Sloveniji je bilo na voljo zdravljenje, ki je enako učinkovito kot zdravljenje v tujini in brez večje čakalne dobe, zato je bila zavarovančeva zahteva za zdravljenje v drugi državi članici utemeljeno zavrnjena.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 161, 161/1, 232. URS člen 51.
začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja za nazaj
Potrebo po pravicah iz zdravstvenega varstva uveljavlja upravičena oseba sama. Če tega pravočasno ne stori, pravic, ne glede na dejansko zdravstveno stanje, za nazaj (razen v izjemnih primerih, ki pa v konkretnem primeru niso podani) ne more več uveljavljati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006429
ZKP člen 358, 358-4, 369, 371, 371/1-11, 395, 398. KZ člen 111, 112, 208. KZ-1 člen 90, 201.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti pri delu – zastaranje – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Meje preizkusa sodbe v pritožbenem postopku pred sodiščem druge (tretje) stopnje določi pritožnik s tem, ko izpodbija sodbo v celoti ali delno in z navedbo pritožbenih razlogov - v obrazložitvi pritožbe je pritožnik dolžan konkretno navesti v čem vidi pomanjkljivosti sodbe glede dejanskih in pravnih vprašanj in vsako pritožbeno trditev tudi obrazložiti s konkretnimi dejstvi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – uradni zaznamek o izjavi osumljenca – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče bo zavrnilo dokazne predloge, če ti niso pravno relevantni (so torej brezpredmetni), če so očitno neprimerni, če gre za dokaze s katerimi bi se ugotavljala notorna dejstva, če stranka ni izkazala zadostne stopnje verjetnosti v obstoj in pravno relevantnost predloga ali če ni obrazložila svojega dokaznega predloga.
ZKP člen 12, 70, 371, 372. KZ člen 134. URS člen 29, 29-2, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – obramba z zagovornikom – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
Če sodišče ni imelo zakonite podlage za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti (obligatorna formalna obramba), obdolženca pa je poučilo o pravici, da se brani s pomočjo zagovornika (fakultativna formalna obramba), je očitek o kršitvi pravice do obrambe v smislu 2. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije neutemeljen.
ZMZ člen 60, 61, 62, 63. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 27, 27/2-a, 27/4.
mednarodna zaščita - varna tretja država - „zveza“ med prosilcem in varno tretjo državo - Grčija - Republika Hrvaška - nahajanje - pritožba tožene stranke
Po mnenju Vrhovnega sodišča je torej treba pojem „nahajati se“ iz 60. člena ZMZ razlagati kot pojem „zveze“ med prosilcem in varno tretjo državo. Kakšna naj bi bila ta „zveza“, Procesna direktiva ne določa. Gre za pravni standard, ki ga je treba „zapolniti“ od primera do primera. Vendar pa pojma „zveze“ ne gre razlagati preširoko. Po mnenju Vrhovnega sodišča ni nujno, da bi moralo priti do posrednega ali neposrednega kontakta med prosilcem in organi ali institucijami zadevne tretje države, ampak je dovolj, da je iz vseh okoliščin posameznega primera razvidno, da je prosilec imel objektivne in subjektivne možnosti z organi tretje varne države vzpostaviti kontakt.
razrešitev direktorja javne agencije – začasna odredba - regulatorna (ureditvena) začasna odredba – izkazana težko popravljiva škoda – nemožnost vzpostavitve pravnega stanja, v katerega je bilo poseženo – varstvo javne koristi
Z izpodbijanim sklepom o razrešitvi direktorja javne agencije je bilo poseženo v obstoječe pravno razmerje in ker je bil že objavljen javni razpis za imenovanje novega direktorja, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, če bo tožnik s tožbo uspel. Že to pa lahko pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja upoštevanja pogodbene izključitve obveznosti zavarovalnice pri obveznem zavarovanju po 6. členu ZNPosr, če je zavarovanec škodo povzročil naklepno oziroma iz velike malomarnosti, v razmerju do oškodovanca, ki je vložil direktno tožbo po 965. členu OZ.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - materialno pravo - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - pojem uporabe vozila - obseg zavarovalnega kritja
V drugostopenjski sodbi ne gre za nasprotje v dejstvih, ampak za njihovo drugačno pravno kvalifikacijo. Ocena sodišča druge stopnje, da je bil traktor v času nezgode v funkciji delovnega stroja, namreč ni dejanska, ampak pravna.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – krajevna pristojnost do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi – izključna krajevna pristojnost - krajevna pristojnost po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Določbo 40.c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Sodišče potem, ko mu je bila zadeva po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi tretjega odstavka 40.c člena ZIZ posredovana v reševanje, celovito odloča o vseh nadaljnjih vprašanjih v izvršilnem postopku tudi v primeru razveljavitve potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006443
ZKP člen 371, 371/1-10, 372, 372-1, 385. KZ-1 člen 53, 191, 191/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved spremembe na slabše – kršitev kazenskega zakona – stek kaznivih dejanj - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - druga trajnejša življenjska skupnost - zunajzakonska skupnost
Če pritožbeno sodišče obsojencu zniža kazen, določeno za eno izmed kaznivih dejanj, za katera je bil obsojen, mora ob nespremenjenih ostalih dveh določenih kaznih izreči novo enotno kazen po pravilih izrekanja kazni v steku, ki jih določa 53. člen KZ-1.