ZKP člen 340, 371, 371/2, 372, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – izvajanje dokazov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornikovih navedb, da ne gre za tako obliko ogrožanja varnosti, da bi šlo za kaznivo dejanje, ni mogoče preizkusiti, saj ne obrazloži, v čem naj bi obstajale pomanjkljivosti opisa dejanja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor – podaljšanje pripora – utemeljen sum – obrazložitev utemeljenega suma - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – predkaznovanost - neogibnost pripora
Obseg obrazložitve utemeljenega suma, ki je eden od pogojev za odreditev oziroma podaljšanje pripora, je odvisen od faze kazenskega postopka. Tako bo v začetku postopka pri odreditvi pripora, ko sklep o uvedbi preiskave še ni izdan, moralo sodišče obstoj navedenega dokaznega standarda obširneje obrazložiti, kot v primeru podaljšanja pripora po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave, ko je bilo že presojano, ali zbrani podatki in dokazi dajejo dovolj podlage za sklepanje o obstoju utemeljenega suma in bo sodišče presojalo le, ali je utemeljen sum še zmeraj podan.
dovoljena revizija - davek na motorna vozila – vračilo davka – prva registracija - skladnost ZDMV s skupnim sistemom DDV
V času vložitve zahtev za vračilo DMV je veljal ZDMV-UPB2, ki je v drugem odstavku 11. člena določal, da če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, dobavi v drugo državo članico EU, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži predpisane listine. V obravnavani zadevi ni sporno, da so vozila bila registrirana v RS, preden so bila dobavljena v drugo državo članico EU, zato je bil zahtevek za vračilo DMV pravilno zavrnjen.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – solastnina – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Solastniki nepremičnin, zoper katere tožnik zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na njihovih nepremičninah, so navadni materialni sosporniki, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP).
Zgolj en(otn)a, nediferencirana vrednost spornega predmeta v takšnem položaju ne zadošča (drugi odstavek 41. člena ZPP). Pri navadnem sosporništvu tudi ni možnosti za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov (peti odstavek 367. člena ZPP).
Kršitev pravice do obrambe je bistvena, če sta kumulativno podana dva pogoja: 1. da je sodišče prekršilo pravice obrambe – torej pravice, ki so obdolžencu zagotovljene z določbami ZKP in URS; 2. da je ta kršitev vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zagovor obdolženca – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Tudi če se obsojenec na glavni obravnavi ni zagovarjal, njegova pripravljenost zagovarjati se v tej fazi postopka, ni razlog, s katerim bi obsojenec lahko uspel z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Toženec pogodbene obveznosti v pretežni meri izpolnjuje.
Ker je pogodba o preužitku dvostransko obveznostno razmerje, v katerem je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke, se tožnika ne moreta uspešno sklicevati le na tožnikovo neizpolnjevanje obveznosti iz 3. točke pogodbe, ki z obveznostjo tožnikov iz iste točke pogodbe tvorijo smiselno celoto.
Neutemeljeni so tudi revizijski očitki o nepravilni razlagi pogodbenih določil. Pri razlagi (nejasnih in) spornih določil sta nižji sodišči iz izpovedbe sestavljalca pogodbe ugotovili skupen namen pogodbenikov, kar je skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Izpodbijani sklep je odločba, izdana v postopku z izrednim pravnim sredstvom (zahtevo za obnovo), ki se lahko z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor – podaljšanje pripora – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – predkaznovanost - neogibnost pripora
Predhodna kaznovanost (za katerokoli kaznivo dejanje) je lahko relevantna pri presoji obdolženčevega prejšnjega življenja oziroma njegovega odnosa do spoštovanja pravnega reda.
Če sodišče po dokazni oceni v izdelanem sodnem izvedenskem mnenju ne vidi nobenih pomanjkljivosti in nasprotij, z zavrnitvijo predloga za dopolnitev sodnega izvedenskega mnenja ne more biti kršena obsojenčeva pravica do obrambe.
ZDDV člen 12, 12/3, 31, 31-5, 39, 39/3, 60, 60/4. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 30,30/2, 108, 108/1. CZS člen 73, 78, 201, 201/3, 220, 220/2-b, 239. Uredba o izvajanju CZS člen 199, 199/1.
carina - dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - legitimno pričakovanje - oprostitev plačila DDV - združitev revizij - odgovornost deklaranta - neizpolnjevanje pogojev za oprostitev DDV ob uvozu
Ker se DDV ob uvozu obravnava kot uvozna dajatev, deklarant odgovarja za DDV, če ob uvozu pogoji za oprostitev DDV niso bili izpolnjeni.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – niso posledice izpodbijane odločitve – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident mora pri utemeljevanju zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 navesti in izkazati zelo hude posledice izpodbijane odločitve. Zgolj sklicevanje na posledice, ki naj bi mu nastale v drugih postopkih, ne zadošča za izkaz tega razloga za dovoljenost revizije.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – obrazložitev predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Formalnim pogojem po četrtem odstavku 367.b člena ZPP predlagatelj ni zadostil, saj le posplošeno zatrjuje posamezne kršitve, ki naj bi predstavljale revizijske razloge, poleg tega pa – razen s prepisom zakonske dikcije – ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale, da bi bilo vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje vrhovnega sodišča.
elektronske komunikacije - pritožba – stranska udeleženka – položaj stranke – pravni interes – procesne predpostavke – obnova postopka – sodba SES C-426/05 – sodelovanje v postopku nadzora zavezanca nad izpolnjevanjem obveznosti – zavrženje tožbe – aktivna legitimacija za vložitev tožbe
Predhodno priznan status stranke (oziroma stranskega udeleženca) v postopku nadzora zavezanca nad izpolnjevanjem obveznosti je pogoj za aktivno legitimacijo in vsebinsko obravnavanje tožbe zoper odločbo, izdano o glavni stvari.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006473
ZKP člen 258, 371, 371/2, 420, 420/2, 421, 421/3. KZ člen 244, 244/1, 244/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov - sprememba obtožbe – kršitev kazenskega zakona - zloraba položaja - zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev – rok za vložitev – dopolnitev zahteve – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z nestrinjanjem z izvedenskim mnenjem in prikazovanjem nasprotij v izvedenskem mnenju vložnica pod videzom kršitve določb kazenskega postopka iz 258. člena ZKP uveljavlja nedovoljeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/3. ZOro-1 člen 14, 14/3-4, 17, 17/1-1.
dovoljenost revizije – dovoljenje za nabavo orožja – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje, kaj pomeni pojem ogrožanja osebne varnosti v smislu 17. člena ZOro-1 oziroma po katerih merilih se opravi presoja izpolnjevanja navedenega pogoja za pridobitev orožnega dovoljenja, je že rešeno v praksi Vrhovnega sodišča, ne glede na to, da praksa Vrhovnega sodišča v večjem delu temelji na uporabi prej veljavnega Zakona o orožju, ki pa je bil v vsebinskem pomenu pogoja upravičenosti razlogov za izdajo dovoljenja bistveno enak. Izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje.
Revident glede na pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu z navedbami, da se mu s sprejetimi odločitvami onemogoča, da ustrezno in v skladu z zakonom varuje svoje življenje, zdravje, lastnino in družino, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.