Sodišče druge stopnje glede vprašanja, kakšen je bil pogodbeni dogovor strank spora, ni sprejelo dokazne ocene sodišča prve stopnje in je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem ne gre za ugotavljanje novih dejstev, temveč za drugačen dokazni zaključek, ki ga je sodišče druge stopnje napravilo iz ugotovljenih dejstev (»Tako dejansko stanje in zlasti vsebina pogodbenega odnosa, izhaja ne-le iz izpovedb prič, temveč tudi letne pogodbe in mesečnih embalažnih dnevnikov.«)
V fazi odločanja o dopustitvi revizije sodišče ne razpolaga s celotnim spisom, temveč je vezano na navedbe predlagatelja in listine, ki jih je priložil. Zato se lahko po vložitvi revizije izkaže, da zatrjevana kršitev postopka niti ni narekovala odločitve o pomembnem pravnem vprašanju.