razlastitev ceste – začasna odredba – dokončnost odločbe o razlastitvi – pravne posledica na podlagi zakona – zadržanje zakonskih posledic
Gre za pravne posledice, ki nastopijo že po samem zakonu, ne pa z izdajo dokončne odločbe. Z začasno odredbo po pravni podlagi, ki jo je uveljavljal tožnik, se po presoji Vrhovnega sodišča lahko zadrži le izvršitev izpodbijanega akta. Vendar pravne posledice ne nastanejo šele z izvršitvijo navedenega dela odločbe, pač pa na podlagi izrecne, že navedene zakonske določbe. Nastopa izrecnih zakonskih pravnih posledic odločbe pa ni mogoče začasno zadržati z začasno odredbo, kot je to zahteval tožnik.
zavržena tožba – pravni interes – odpravljena odločba prvostopenjskega organa v pritožbenem postopku – omejen obseg presoje v pritožbenem postopku
S tem, ko je tožena stranka s svojo odločbo v pritožbenem postopku odpravila odločbo prvostopenjskega organa, je odpadel (prenehal) pravni interes tožnice za odpravo te odločbe.
upravni spor - dovoljenost revizije - denacionalizacija - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kontradiktornost postopka - opustitev pravilne vročitve - nevročitev vlog pooblaščenemu odvetniku - revizija zoper sklep o združitvi postopkov - začasna odredba v postopku z revizijo - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje revizije
Ker sodišče odvetniku, ki so ga nekatere tožeče stranke pooblastile za zastopanje v upravnem sporu, ni vročilo tožb, odgovorov na tožbe ter drugih vlog ostalih strank in strank z interesom, gre za opustitev pravilne vročitve, ki je imela za posledico, da je bila navedenim tožečim strankam odvzeta možnost, da se z navedbami v teh vlogah pravočasno seznanijo in posledično o njih izjavijo. Ker je bila s tem navedenim tožečim strankam odvzeta možnost kontradiktornega obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, navedena opustitev pravilnega vročanja navedenih vlog vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. To pa pomeni, da je v obravnavani zadevi podana z revizijo uveljavljana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 75. člena in 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1.
ukrep tržnega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – dopolnjevanje navedb v pritožbi
V tem pritožbenem postopku, ko se odloča o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o predlagani začasni odredbi, ni mogoče presojati pritožbenih ugovorov glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe, saj se ti nanašajo na odločitev o glavni stvari, ki ni predmet tega postopka.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZFPPIPP člen 108, 108/2-7, 108/3, 109, 109/1-1, 497, 497/1.
dovoljenost revizije – odvzem dovoljenja stečajnemu upravitelju - pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - dovoljenje izdano pred veljavnostjo ZFPPIPP – oseba vredna javnega zaupanja – čas storitve kaznivega dejanja – zelo hude posledice – nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Iz določbe 497. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da so dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, ki so bila izdana pred veljavnostjo ZFPPIPP, izenačena z dovoljenji, izdanimi v času veljavnosti ZFPPIPP (razen izjem po tretjem odstavku tega člena), iz česar sledi, da se določbe tega zakona o odvzemu dovoljenja uporabljajo tudi za upravitelja, ki je bil v to funkcijo imenovan pred veljavnostjo ZFPPIPP.
Presplošno sklicevanje na zelo hude posledice izpodbijane odločitve ne zadošča za sklep, da je revizija dovoljena v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
energetika – finančna pomoč za tekoče poslovanje – električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne – znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov – upoštevanje druge prejete subvencije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka je vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za električno energijo, proizvedeno iz OVE, vložila po uveljavitvi in začetku uporabe vseh navedenih sprememb in dopolnitev EZ in tudi po začetku veljavnosti Uredbe, zato je odgovor na prvi del izpostavljenega vprašanja jasen. Odločitev v obravnavani zadevi pa tudi ni odvisna od odgovora na drugi del vprašanja, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka. Ta se namreč nanaša na postopek, v katerem so bila revidentki ob izpolnjevanju pogojev javnega razpisa predhodno odobrena in izplačana nepovratna sredstva (za postavitev sončne elektrarne). V te odločitve in posledično v pravice, ki jih je revidentka z njimi pridobila, pa se z odločitvijo, izpodbijano v tem upravnem sporu, ne posega.
ZPP člen 358, 358/4, 367a, 367b, 367b/3, 370, 370/3.
vrnitev embalaže - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - ugotovitev nezatrjevanih dejstev pred sodiščem druge stopnje – spremenjena dokazna ocena - dopuščena revizija - opredelitev vprašanja za dopuščeno revizijo
Sodišče druge stopnje glede vprašanja, kakšen je bil pogodbeni dogovor strank spora, ni sprejelo dokazne ocene sodišča prve stopnje in je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem ne gre za ugotavljanje novih dejstev, temveč za drugačen dokazni zaključek, ki ga je sodišče druge stopnje napravilo iz ugotovljenih dejstev (»Tako dejansko stanje in zlasti vsebina pogodbenega odnosa, izhaja ne-le iz izpovedb prič, temveč tudi letne pogodbe in mesečnih embalažnih dnevnikov.«)
V fazi odločanja o dopustitvi revizije sodišče ne razpolaga s celotnim spisom, temveč je vezano na navedbe predlagatelja in listine, ki jih je priložil. Zato se lahko po vložitvi revizije izkaže, da zatrjevana kršitev postopka niti ni narekovala odločitve o pomembnem pravnem vprašanju.
Banka je ravnala z zadostno skrbnostjo, ko je osebi, ki se je z osebnimi dokumenti legitimirala kot imetnica računa, omogočila razpolaganje s sredstvi na tem računu. V skladu z Zakonom o preprečevanju pranja denarja je izpolnila obrazec za sporočanje podatkov o gotovinskih in povezanih gotovinskih transakcijah nad 5.000.000 SIT in s tem izpolnila edino zakonsko obveznost, povezano s takšnimi dvigi. Tožeča stranka ni podrobneje navedla, kako bi, tudi če bi res šlo za sumljive okoliščine, morala ukrepati zadosti skrbna banka, da bi lahko upravičeno odklonila razpolaganje s sredstvi na računu osebi, ki se je izkazala z dokumenti, za katere se je sicer pozneje izkazalo, da so ponarejeni, je pa sodišče prepričljivo utemeljilo, da je šlo za dober ponaredek, ki ob predložitvi kljub ustrezni pozornosti ni vzbujal nobenega suma.
V okviru revizijskih razlogov (prvi odstavek 371. člena ZPP) je treba preizkusiti, ali sta se sodišči nižjih stopenj pravilno prepričali, da je tožeča stranka v tožbi navedla vsa potrebna dejstva, ki bi, če bi bila resnična, utemeljevala njen tožbeni zahtevek. V vsebinskem pogledu mora namreč tožeča stranka navesti tista dejstva, ki izhajajo iz dejanskega stanu pravne norme, ki utemeljuje zahtevano pravno posledico (uveljavljano s tožbenim zahtevkom).
Glede na nejasne in notranje protislovne tožbene navedbe v obravnavani zadevi ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - VODE - KONCESIJE
VS4002218
ZVO-1 člen 164. ZGD-1 člen 529, 529/2. ZUKN. URS člen 155. ZV-1 člen 136. Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - koncesija - nadomestilo za omejeno rabo prostora - upravljanje kapitalskih naložb države
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali ima določeno enkratno nadomestilo za omejeno rabo prostora v 12.c členu Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije pravno naravo koncesnine iz 164. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), ki bi jo moral koncesionar plačevati poleg koncesije za rabo vode po določilih 136. člena Zakona o vodah (ZV-1)?
Ali je zavezanec za plačilo koncesnine za posebno rabo vodnega zemljišča iz 164. člena ZVO-1 lahko na podlagi paternalističnega modela in drugega odstavka 529. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) tožena stranka glede na namen njene organiziranosti kot gospodarske javne službe?
Ali uporaba Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN) v sodbi sodišča druge stopnje predstavlja kršitev načela prepovedi retroaktivnosti in s tem predstavlja kršitev 155. člena Ustave Republike Slovenije ter zmotno uporabo materialnega prava glede na dejstvo, da sporni zakon v času uveljavitve 12.c člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije še ni veljal?
avtorske pravice - kolektivno varstvo avtorskih pravic – uveljavljanje avtorskih pravic – povrnitev škode – aktivna legitimacija v odškodninskem sporu
Varstvo avtorskih pravic pojmovno vzeto nedvomno obsega tudi uveljavljanje pravic, ki gredo avtorjem in drugim imetnikom pravic v primerih, ko je pravica kršena, torej uveljavljanje nadomestnih pravic, kakršna je pravica do povrnitve morebitne škode, ki pri tem nastane. Ni videti razumnega dvoma, da ne bi enako veljalo tudi v primerih, ko je zatrjevano, da je bilo zaradi opuščene zakonske dolžnosti kolektivnemu avtorju onemogočeno uveljavljanje avtorskih pravic.
nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev - odvisni borznoposredniški zastopnik – novi dokazni predlogi v postopku nadzora – ponovljeni postopek pred Agencijo – oprava naroka – ukrep pogojnega izbrisa iz registra odvisnih borznoposredniških zastopnikov
Tožeča stranka neutemeljeno očita bistveno kršitev pravil postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga o pričevanju prič I. I., H. H. in L. L. Ta dokazni predlog je prvič podala na ustni obravnavi dne 12. 6. 2012, Agencija pa ga je s sklepom zavrnila, ker izvedba teh dokazov ni bila predlagana v Izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja tožeče stranke z dne 4. 5. 2010. Glede na jasno določbo tretjega odstavka 534. člena ZTFI je Agencija pravilno odločila, da subjekt nadzora v ponovljenem postopku nima pravice do predlaganja novih dokazov, če v okviru postopka sodnega varstva ni bila odpravljena tudi odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja. Slednja namreč predstavlja pravno podlago za poziv stranki o izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja (četrti odstavek 533. člena ZTFI).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002183
OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 355.
razlaga pogodbe – gradbena pogodba – pogodbena cena del
V prvem odstavku 82. člena OZ je postavljeno pravilo pri razlagi pogodb – njihova določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Takšna uporaba (razlaga) pogodb pomeni uporabo avtonomnega (pogodbenega) prava. Šele uporaba pravila iz drugega odstavka 82. člena, ki omogoča iskanje skupnega namena pogodbenikov tudi zunaj pomena uporabljenih izrazov, lahko upravičuje ugotavljanje dejanskega stanja (na primer resnične skupne volje pogodbenikov). Vendar pravilo drugega odstavka pride v poštev le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je pri iskanju pomena spornega zapisnika uporabljalo materialno (pogodbeno) pravo. Iz tega sledi, da se je odločilo uporabiti (razložiti) določbo spornega zapisnika tako, kot se glasi. S takšno razlago pomena pogodbenih določb, katerih vsebina je bila ugotovljena na prvi stopnji, pritožbeno sodišče ni poseglo v dejansko stanje. S takšnim ravnanjem tožena stranka tudi ni bila prikrajšana za pravico do izjave v postopku. Pravno stališče pritožbenega sodišča za toženo stranko ne more predstavljati presenečenja.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v okoliščinah konkretnega primera izvajanje plačila naročnika javnega naročila tretji osebi, ki ji je izvajalec odstopil svojo terjatev do naročnika, pomeni kršitev pravne norme in odškodninsko odgovornost naročnika (tožene stranke) do podizvajalca (tožeče stranke).
Revizija se dopusti o vprašanju, ali je potrebno obvestilo delničarja družbi v smislu določila 532. člena ZGD-1 tudi v primeru, ko družba o pridobitvi več kot 25% delnic s strani delničarja že izve na drug način oziroma ko je družba na drug način obveščena o tem, da je delničar pridobil več kot četrtino delnic te kapitalske družbe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nepopoln predlog – obrazložitev predloga
Tožeča stranka v predlogu pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, in se tako njena vloga po vsebini približuje reviziji, kar samo po sebi ni razlog za njeno dopustitev.
predlog za dopustitev revizije – prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – stranski intervenient – rok za pravdna dejanja
Stranski intervenient ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je mogoče odreči konvalidacijo neoblične pogodbe zaradi varstva javnega interesa in ali mora sodišče na prizadetost javnega interesa paziti po uradni dolžnosti brez ustreznih sklicevanj strank na to okoliščino.