• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 11
  • >
  • >>
  • 161.
    Sodba III Ips 64/2010
    12.2.2013
    PRAVO DRUŽB
    VS4002195
    ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2, 668, 668/2, 671, 671/2, 671/3, 673, 673a. OZ člen 14.
    samostojni podjetnik posameznik - statusno preoblikovanje podjetnika - pogodba o prenosu podjetja - prenos podjetja na kapitalsko družbo - premoženje podjetnika - opis podjetja

    Statusno preoblikovanje podjetnika omogoča fizični osebi, ki je podjetnik, da iz enovite premoženjske mase, ki ji pravno pripada, izčleni podjetniško organizirano premoženje, ki ga nato po poti univerzalnega pravnega nasledstva prenese na kapitalsko družbo.

    Kadar določeno podjetniško organizirano premoženje ni vključeno v pogodbo o prenosu podjetja, to premoženje ni več namenjeno opravljanju pridobitne dejavnosti in je tako izgubilo naravo podjetniško organiziranega premoženja.

    Če s pomočjo razlage, ki upošteva posebno naravo pogodbe o prenosu podjetja oziroma statusnega preoblikovanja podjetnika nasploh, ni mogoče zaključiti, da se pogodba nanaša tudi na terjatev, ki ni vsebovana v opisu podjetja, potem je treba šteti, da je terjatev ostala pri podjetniku oziroma fizični osebi.

  • 162.
    Sodba in sklep III Ips 43/2010
    12.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002193
    ZPP člen 298, 298/2. ZV člen 4, 55. Temeljni zakon o vodah člen 22.
    vzročna zveza - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dokazno breme - povrnitev škode - opustitev kot protipravno ravnanje - škoda zaradi poplav
    Dokazno breme je v primeru odškodninske odgovornosti zaradi opustitve na strani odgovorne osebe, vendar pa se je tožena stranka svoje odgovornosti s trditvami in predložitvijo dokazov uspela razbremeniti. Dokazno breme za obstoj odškodninske odgovornosti se je zato prevalilo na tožečo stranko, ki pa je še naprej kršitve tožene stranke zatrjevala le pavšalno.
  • 163.
    Sklep III Ips 1/2013
    12.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002196
    ZPP člen 112, 112/8, 367, 367/1, 373, 373/1, 377, 384, 384/3, 384/4.
    dovoljenost revizije - prepozna revizija – zavrženje revizije – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota vložnika – zavrženje pritožbe
    Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo, je revizija vselej dovoljena.

    Odvetnik tožene stranke je revizijo naslovil na Vrhovno sodišče ter jo pri tem sodišču tudi vložil, zato očitna pomota ni podana.
  • 164.
    Sodba G 37/2012
    12.2.2013
    UPRAVNI POSTOPEK – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODVETNIŠTVO
    VS4002198
    ZTFI člen 488, 488a. ZUP člen 82. ZOdv člen 10.
    Agencija za trg vrednostnih papirjev - pravica do pridobivanja informacij in pregledov dokumentov – varovanje zaupnih informacij – upravičenci – pooblaščenec stranke - odvetnik
    Bistvo spora je razlaga pravice do pridobivanja informacij in pregleda dokumentov v okviru postopkov, ki se na podlagi ZTFI vodijo pred Agencijo. Dilema je, kdo poleg strank postopka je v določenih primerih še lahko upravičen do pregleda dokumentov in obvestila o poteku relevantnega postopka. Vrhovno sodišče zaradi jasnosti obsega pravice do pridobivanja informacij že uvodoma izpostavlja, da je vlogo odvetnika kot strankinega pooblaščenca treba striktno presojati z vidika potrebe po varstvu pravne koristi oseb (strank), ki jih odvetnik zastopa. Zato je materialnopravno napačno tožbeno izhodišče, da je določba 10. člena ZOdv samostojna materialno-pravna podlaga za „generalno“ pridobivanje osebnih podatkov pri opravljanju odvetniškega poklica, saj je tudi ta določba strogo omejena na pridobivanje relevantnih osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.

    Iz določbe 488. člena ZTFI izhaja, da je Agencija v okviru svojih pooblastil dolžna varovati zaupne informacije. Vendar pa je Agencija v postopkih odločanja v posamičnih zadevah izrecno vezana na (subsidiarno) uporabo ZUP, kar pomeni, da mora Agencija v primeru, če zainteresirana oseba utemeljeno zatrjuje svojo pravno korist od pregleda konkretizirano opredeljenih upravnih dokumentov, tovrstno vlogo obravnavati po določbi 82. člen ZUP. Zato je zmotna interpretacija 488. člena ZTFI kot določbe lex specialis, ki izključuje uporabo 82. člena ZUP, saj je v drugem odstavku 488. člena ZTFI izrecno določeno, da se zaupnih informacij ne sme razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom.
  • 165.
    Sklep III DoR 84/2012
    12.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002189
    OZ člen 27, 52, 507.
    predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – prodajna pogodba - predkupna ponudba – obličnost
    Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
  • 166.
    Sklep III Ips 17/2010
    12.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VS4002203
    ZOR člen 436, 771.
    pogodba o odstopu terjatve – cesija – prehod terjatve – komisijska pogodba
    Četudi bi šlo za prenos terjatve, za izpolnitev katere je pravna prednica tožeče stranke jamčila kot garant, bi s trenutkom prehoda terjatve nanjo prenehala le njena odgovornost za izpolnitev obveznosti, medtem, ko bi terjatev do glavnega dolžnika obstajala še naprej. Zgolj to, da pred prenosom za isto terjatev jamči pravna prednica tožeče stranke pravni prednici tožene stranke, po prenosu pa obratno, ni razlog za zavrnitev zahtevka.
  • 167.
    Sodba G 35/2012
    12.2.2013
    PREVZEMI – UPRAVNI SPOR
    VS4002211
    ZPre člen 5, 8, 15, 75. ZUKN člen 18, 28.
    prevzemi - usklajeno delovanje – neizpodbojna zakonska domneva o usklajenem delovanju – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
    Po prevzemnem pravu obvladovanje odvisne družbe s strani obvladujoče družbe določeno kot opredelilni element usklajenega delovanja, saj se zaradi korporacijske povezanosti avtomatično šteje, da te osebe v bistvenem sodelujejo s prevzemnikom. Ta učinek razmerja odvisnosti torej odstopa od ureditve po pravu gospodarskih družb, saj je logično prilagojen potrebam regulacije prevzemnih ravnanj po ZPre-1.

    Zakonodajalec je normiral usklajeno delovanje z uporabo neizpodbojne pravne domneve, s katero je določil, da v določenih razmerjih korporacijske odvisnosti ni mogoče izključiti skupnega delovanja tako povezanih družb. Gre za pravno domnevo, ko se po zakonu brez dokazovanja šteje, da določena dejstva obstojijo (ali ne obstojijo), in sicer zaradi njihove zveze z drugimi dejstvi, katerih obstoj (neobstoj) se dokazuje po splošnih pravilih. Gre za (pravo) neizpodbojno pravno domnevo, v okviru katere velja za resnično tisto, kar na podlagi izkustev velja za resnično, in bi se zato po nepotrebnem oteževal nastop pravnih posledic, če bi bilo treba domnevana dejstva vsakič dokazovati.

    Sporna domneva tako predpostavlja dve dejstvi, ki sta v določeni zvezi: dejstvo usklajenega delovanja, ki se težko dokazuje in katerega obstoj zato zakon (neizpodbojno) domneva, ter dejstvo razmerja odvisnosti obvladujoče in odvisne družbe (ki je po rednem teku stvari ključno razmerje), ki se lažje dokazuje in ki se mora dokazati po splošnih pravilih (ob upoštevanju šestega odstavka 8. člena ZPre-1). Zato je glede na določbo tretjega odstavka 8. člena ZPre-1 bistvena presoja o usklajenem delovanju vezana prav na ugotavljanje obstoja okoliščin o razmerju odvisnosti oziroma obvladovanja relevantne družbe (četrti odstavek 8. člena ZPre-1). Prav s to konstrukcijo je zakonodajalec v ZPre-1 vzpostavil učinkovito pravno varstvo pred izigravanjem obveznosti prevzemnika ter oseb, ki mu pri tem, glede na naravo omenjenih korporacijskih razmerij, sledijo ter končno pomagajo.
  • 168.
    Sklep III DoR 87/2012
    12.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002238
    ZPP člen 133, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 142/5.
    dopuščena revizija - vročanje sodnih pisanj – vročitev pravni osebi – osebno vročanje
    Revizija se dopusti o pravnem vprašanju ali je treba za sodna pisanja iz 142. člena ZPP, ki se vročajo subjektom (pravnim osebam) iz tretjega odstavka 139. člena ZPP, uporabiti določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP tako, kot v primeru vročanja fizičnim osebam, v kolikor vročitev po 133. členu ZPP ni mogoča.
  • 169.
    Sklep III R 1/2013
    12.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4002242
    ZPP člen 67. ZS člen 103, 103/2.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - generalna delegacija – spor zaradi varstva avtorske pravice
    V obravnavanem primeru gre za spor iz avtorske pravice, ki sodi v krog pravic intelektualne lastnine. Razlog smotrnosti, ki utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je v primeru generalne delegacije že zakonsko predviden. Zato Vrhovno sodišče pritrjuje stališču predložitvenega sodišča, da tehten razlog za delegacijo pristojnosti v obravnavanem primeru pomeni že okoliščina, da bo preostanek postopka vodilo in v zadevi odločilo sodišče, ki je specializirano za reševanje tovrstnih sporov.
  • 170.
    Sodba I Ips 5302/2010-103
    7.2.2013
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006466
    ZKP člen 355, 355/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov – načelo neposrednosti – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Trditev, da odločilno dejstvo ni ugotovljeno z gotovostjo, ne more biti podlaga kršitvi po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
  • 171.
    Sodba I Ips 16095/2012-22
    7.2.2013
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006409
    ZKP člen 410, 410/1-1, 410/1-3, 413, 413/1, 420.
    obnova kazenskega postopka – nova dejstva in dokazi - nov dokaz - zavrženje zahteve za obnovo
    Spremenjena izjava, podana po pravnomočnosti sodbe, ne predstavlja novega dokaza, saj gre za isto dokazno sredstvo in isto dokazno temo.
  • 172.
    Sklep II DoR 419/2012
    7.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0015934
    ZPP člen 7, 212, 367, 367a, 367a/1, 367a/1-2, 367c, 367c/2. OZ člen 6, 131.
    predlog za dopustitev revizije – podalge odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – dokazno breme – skrbnost povprečnega človeka - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Ni izkazan odstop od sodne prakse, zato ni pogojev za dopustitev revizije.
  • 173.
    Sodba XI Ips 1619/2013-147
    7.2.2013
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006380
    ZKP člen 201, 201/1-3.
    pripor - odreditev pripora – ponovitvena nevarnost
    Presoja okoliščin, ki utemeljujejo sklep o obstoju ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu.
  • 174.
    Sklep I R 6/2013
    7.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015880
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnik kot stranka v postopku
    Okoliščina, da je tožnik v tej pravdi zaradi motenja posesti odvetnik s pisarno na sedežu pristojnega sodišča, ni tehtni razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
  • 175.
    Sodba I Ips 1557/2010-49
    7.2.2013
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2006482
    ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 211.
    kršitev kazenskega zakona – tatvina – zakonski znaki kaznivega dejanja – aprehenzijska teorija – prilastitveni namen
    Za obstoj kaznivega dejanja tatvine zadostuje protipravna prilastitev tuje premične stvari, namen oz. motiv storilca ni pomemben.
  • 176.
    Sklep II DoR 296/2012
    7.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015902
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6.
    predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlagateljica predvsem prav z ničemer ne (poskuša) utemelji(ti) splošne pomembnosti izpostavljenih pravnih vprašanj v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP.
  • 177.
    Sklep II Ips 670/2009
    7.2.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0015968
    OZ člen 131, 131/1.
    povrnitev škode – odgovornost izvajalca športne in rekreativne dejavnosti - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost (nedostopnost) skrbnost dobrega strokovnjaka – krivdna odgovornost - poškodba otroka na toboganu
    Varnost otrok je pomembna a hkrati splošna obveznost, da je ni mogoče izčrpno predpisati in je presoja primernosti (oziroma protipravnosti) ravnanja vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera.
  • 178.
    Sodba I Ips 23564/2011-241
    7.2.2013
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006392
    ZKP člen 371, 371/2, 374, 420.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – odločba o kazenski sankciji – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
    Če obramba v zahtevi za varstvo zakonitosti drugače kot sodišče v pravnomočni sodbi vrednoti okoliščine, ki so bile odločilne za izrek in odmero zaporne kazni, ne uveljavlja kršitve zakona in ne načenja vprašanja zakonitosti izrečene kazenske sankcije, ampak vprašanje njene primernosti - gre za razlog, s katerim se lahko izpodbija sodba sodišča prve stopnje.
  • 179.
    Sklep I Up 38/2013
    7.2.2013
    UPRAVNI SPOR
    VS1014123
    ZUS-1 člen 32, 32/2.
    plačilo vodnega povračila – začasna odredba – težko popravljiva škoda – verjetnost nastanka ni izkazana
    Ni dovolj, da tožnica izkaže, da ji bo nastala določena škoda, temveč mora tudi izkazati, da ta škoda zanjo konkretno predstavlja težko popravljivo škodo. Ne da bi tožnica jasno izkazala, kakšno je njeno finančno stanje, ne glede na višino zneska, ki naj bi ga plačala, pa ni mogoča pozitivna odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe, saj, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, zgolj pavšalne neizkazane navedbe in višina zneska ne utemeljujejo v zadostni meri verjetnosti o možnosti nastanka težko popravljive škode tožnici.
  • 180.
    Sodba in sklep II Ips 105/2011
    7.2.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
    VS0015815
    ZPP člen 41, 41/1, 324, 324/1, 324/3, 367, 367/3, 367/4, 367/5. ZD člen 212.
    dovoljenost revizije - zavrženje revizije – izrek sodbe – dedovanje - obseg zapuščine
    Pritožbeno sodišče v izreku svoje odločbe o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča o zavrženju dela tožbe ni odločilo, ker je odločilen samo izrek sodbe (sklepa), kajti ta opredeljuje vsebino pravnega varstva, ki ga daje sodišče tožniku, revizija zoper odločitev o tem delu tožbe ni dovoljena.
  • <<
  • <
  • 9
  • od 11
  • >
  • >>