ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - rok za podajo odpovedi
Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni rok, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delodajalca - vojak - skok s padalom
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka odgovorna za poškodbo, ki je tožnici nastala ob udeležbi na Evropskem padalskem prvenstvu v A. in ali gre pri tem za poškodbo pri delu?
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - zagovor - izločitev dokazov - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Kadar delodajalec določeno nedopustno ravnanje delavca pravno opredeli kot kršitev iz prve in druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, za zakonitost odpovedi zadošča, da sodišče ugotovi, da je to ravnanje možno subsumirati pod eno od teh dveh določb in se mu ni treba ukvarjati s tem, da bi presojalo, ali ga je mogoče pravno opredeliti tudi kot drug, z zakonom predviden razlog za odpoved. Povedano drugače, ni treba, da bi sodišče presojalo, ali sta kumulativno podana tako odpovedni razlog iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 kot tudi odpovedni razlog iz druge alineje istega člena. Zadostuje, da je ugotovljeno, da je nedopustno ravnanje mogoče subsumirati pod enega od uveljavljanih odpovednih razlogov.
V skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP stranke lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep sodišča o stroških postopka ni takšen sklep, zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - nedovoljeni dokazi
Gotovo je, da je pričakovani obseg zasebnosti manjši, če gre za komunikacijo v takšni, pa čeprav zaprti, skupini na FB, kot je bila v konkretnem primeru. V spornih dveh dnevih je v komunikaciji sodelovalo preko dvajset oseb, še nekaj jih je takrat vanjo le vpogledalo, pri tem pa niti ni bilo ugotovljeno, koliko je bilo oseb, ki so bile takrat vključene v skupino, pa v spornih dveh dnevih v komunikaciji niso sodelovale in vanjo tudi niso vpogledale (konec koncev je šlo takrat za soboto in nedeljo). Bistveno je tudi, da ni bilo ugotovljeno, da bi v komunikacijo posegla tožena stranka.
dodatek za delovno dobo - pogoji za priznanje - višina dodatka - kolektivna pogodba dejavnosti
Določba 129. člena ZDR-1 je pomensko odprta in ne določa niti minimuma višine dodatka niti dolžine in načina upoštevanja delovne dobe pri določitvi dodatka za delovno dobo. Tako je strankam kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti prepuščeno, da samostojno uredijo višino dodatka za delovno dobo, torej tako dolžino in način upoštevanja delovne dobe kot tudi odmerni odstotek. Ob predstavljeni ureditvi zakon razen samega priznavanja pravice do dodatka za delovno dobo, ne opredeli niti pogojev (dolžine in načina upoštevanja delovne dobe) niti višine v smislu odmernega odstotka, zato je oboje stvar kolektivnega urejanja.
Pravica do izplačila 20 % pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2. Za priznanje pravice do starostne pokojnine bi moral tožnik izpolniti starost 54 let in dva meseca ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ker tožnik na dan vložitve vloge teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
Dokler sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP). Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji tožene stranke v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik revizije dopusten in upošteven. Revizijsko sodišče zato le ugotavlja, da je revizija umaknjena.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opustitev zagovora - posebne okoliščine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznani s kršitvami in mu omogoči zagovor.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - policist - družbena omrežja - varstvo zasebnosti - anonimna prijava - nedovoljen dokaz - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Toženka kot delodajalec je podatke o pogovorih zaprte FB skupine pridobila od anonimne osebe, kar pomeni, da ni vedela, kdo je ta oseba in kako je prišla do podatkov. Na podlagi teh podatkov je toženka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, čeprav na njihovi podlagi ni mogla biti povsem prepričana, ali so točni (podobno, kot če bi odpoved podala le na podlagi govoric). Vendar to ne pomeni, da odpovedi ni podala zakonito oziroma da je ne bi smela podati. Le tvegala je, da v nadaljnjem postopku utemeljenosti odpovednega razloga ne bo mogla dokazati.
Tudi v individualnem delovnem sporu sodišče ne sme uporabiti dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo z ustavo zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin, vendar v spornem primeru ne gre za take dokaze. Toženka je tožnikove kršitve dokazovala z listinami, ki so bili pravilno pridobljeni v predkazenskem postopku. Na ta način pridobljen dokaz ni bil pridobljen nezakonito in s tem dokazom tožnikova pravica do zasebnosti ni bila kršena.
ZFPPIPP člen 245, 275, 275/1, 275/2, 275/4, 305, 305/1. URS člen 22.
fiduciarna cesija - anticipirana plaščna ali globalna cesija - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - pravica do poštenega sojenja
V obravnavanem sporu »sta bila med strankami izven obdobja [izpodbojnosti] sklenjena tako zavezovalni pravni posel kot tudi (anticipirani) razpolagalni pravni posel«. Vendar pa je bil nad cedentko med sklenitvijo razpolagalnega pravnega posla – fiduciarne cesije in nastankom v zavarovanje odstopljenih bodočih terjatev začet stečajni postopek.
V primeru vmesnega začetka stečajnega postopka razpolagalec z začetkom stečajnega postopka izgubi razpolagalno moč. Z začetkom stečajnega postopka namreč pooblastila poslovodstva dolžnice za vodenje njenih poslov preidejo na stečajnega upravitelja. Zato cesionarke niso bile varovane pred učinki začetka stečajnega postopka. To pomeni, da so po začetku stečajnega postopka nastale fiduciarno cedirane terjatve postale del cedentkine stečajne mase. Ker pa zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka pravni učinki razpolage niso nastopili, jih ni mogoče razveljaviti.
Glede v obdobju izpodbojnosti nastalih fiduciarno cediranih terjatev pa je treba upoštevati, da s fiduciarno cesijo fiduciar veljavno pridobi pravico do poplačila iz fiduciarno prenesenih terjatev (če te terjatve niso nastale na podlagi neveljavnih pravnih poslov, o čemer pa v obravnavanem sporu ni bilo trditev). Pravica do poplačila, ki ima pravno podlago v anticipiranem odstopu terjatev v zavarovanje, pa veljavno nastaja tudi v izpodbojnem obdobju (vse do začetka stečajnega postopka). Če je bila anticipirana fiduciarna cesija sklenjena zunaj obdobja izpodbijanja in čeprav posamične terjatve nastajajo v obdobju izpodbijanja ter na podlagi anticipirane cesije v obdobju izpodbijanja prehajajo v premoženje fiduciarja, velja, da je ločitvena pravica veljavno nastala in ne gre za izpodbojno pravno dejanje stečajnega dolžnika.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - konkretizacija pritožbenih razlogov
Tožena stranka pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka, ne sooči pa se z razlogi, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo sodišče druge stopnje, zakaj je sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
pritožba zoper sklep - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali gre za nedopustno prikrito subjektivno spremembo tožbe ali zgolj za njen popravek v primerih, ko je napačno označena ulica in mesto tožene stranke kot pravne osebe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - splošna krajevna pristojnost - sedež tožene stranke
V obravnavani zadevi ni videti razumnih razlogov, da je izvršilno sodišče v sklepu VL 26342/2018 z dne 17. 5. 2018 kot pristojnemu sodišču, pred katerim se bo nadaljeval postopek v pravdi, zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bila med strankama dogovorjena pristojnost tega sodišča. Prav tako pa njegova pristojnost ni podana glede na uporabo pravila o splošni krajevni pristojnosti (prvi odstavek 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP); tožena stranka ima namreč sedež na območju ljubljanskega sodišča. Ob dodatni okoliščini, da ima tožena stranka sedež na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, da sta pooblaščenca pravdnih strank iz Ljubljane, se bo postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku - izločitveni razlog
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je bil v zadevi podan izločitveni razlog po drugi točki 70. člena ZPP. Tako stališče bi namreč lahko vodilo do nesprejemljivega sklepa, da noben sodnik nikoli ne bi smel odločati v zadevah, kjer kot stranka nastopa država.
Po ustaljeni sodni praksi bi bil videz nepristranskosti lahko prizadet, če bi sodniki določenega sodišča odločali o škodi, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi sodni zadevi.
ZSS člen 24, 24/3, 28. ZUS-1 člen 63, 63/1, 59, 59/1. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (2017) člen 5, 7, 7/1.
odločba sodnega sveta - ocena sodniške službe - hitrejše napredovanje - predlog stranke - razveljavitev - pogoji za hitrejše napredovanje - merila - mnenje - obrazloženost odločbe
Pri odločanju o hitrejšem napredovanju sodnika v plačnih razredih Sodni svet ni vezan na oceno sodniške službe personalnega sveta, še toliko manj pa na mnenje oddelka sodišča, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika. To pa ne pomeni, da ocene sodniške službe in mnenja Sodni svet pri svojem odločanju ne sme upoštevati. Poleg statističnih podatkov npr. o obsegu opravljenega dela, doseženi stopnji pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljeni v postopkih s pravnimi sredstvi, pravočasnosti pisne izdelave sodnih odločb itd. lahko delovne sposobnosti, predvsem pa strokovno znanje in s tem kakovost odločanja sodnika, ocenijo sodniki, ki odločajo o pritožbah zoper odločbe ocenjevanega sodnika. Ti imajo vpogled v sodnikovo sposobnost strukturiranega dela in analitičnega razmišljanja, obseg strokovnega znanja s področja dela, sposobnost pisnega izražanja itd. Poleg sodnikov instančnega sodišča lahko strokovnost sodnikovega dela oceni tudi personalni svet z vpogledom v največ deset sodnih spisov v zadevah, ki jih je reševal ocenjevani sodnik in v katerih je bil postopek pravnomočno končan v ocenjevalnem obdobju.