V družbi je bila pri dajanju soglasja nadzornega sveta vzpostavljena takšna praksa, da je nadzorni svet soglašal z nakupom nepremičnine, kar je bilo razumljeno tako, da je bilo s tem dano soglasje tudi za izvedbo celotnega gradbenega projekta na tej nepremičnini. Družba zato od direktorja neutemeljeno terja povrnitev škode v zvezi s propadlim projektom, ker naj za izvedbene pogodbe na tem projektu ne bi dobil soglasja nadzornega sveta. Direktor je namreč v zvezi s tem poslom pridobil soglasje za nakup nepremičnine. Zaradi tako vzpostavljene prakse v družbi mu ni mogoče očitati, da ni pridobil soglasja za sklenitev izvedbenih pogodb, zato v njegovem ravnanju tudi ni mogoče prepoznati protipravnosti.
predlog za dopustitev revizije - sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost revizije - direktna revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00018366
ZPP člen 29. ZMZPP člen 58, 58/1, 58/2, 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče strank v postopku - prebivališče strank v tujini - rubež na premičnino - zavrženje predloga za izvršbo
Presoja pristojnosti slovenskega sodišča za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sodnik sodišča druge stopnje kot stranka v postopku pred pristojnim sodiščem prve stopnje
Tožnik je sodnik Višjega sodišča v A., vodja gospodarskega oddelka, pod okrožje katerega sodita Okrožno sodišče v A. in Okrožno sodišče v B. Utegnila bi biti prizadeta objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, če bi v zadevi odločalo sodišče, ki sodi v območje pristojnosti Višjega sodišča v A.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - videz nepristranskosti
Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanja procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Predlagatelj navedeni zakonski zahtevi ni zadostil. Ker se je na zakonske razloge za dopustitev revizije skliceval zgolj posplošeno, pogoji iz četrtega odstavka 367.b člena niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - trajanje sodnega postopka - Sodni red - dodeljevanje zadev, v katerih je bil procesni akt že vložen
Razlog za delegacijo pristojnosti ne more biti dejstvo, da so o različnih tožničinih pritožbah odločali različni sodniki Višjega sodišča v Ljubljani (kot poročevalci in kot člani senata). Napačno je namreč revidentkino stališče, da sodišče ni nepristransko, ker je za odločanje o pritožbah zoper sklepe o taksnih odločitvah in o odločitvi o stroških sodnega tolmača določilo drugo sodnico poročevalko, kot za odločanje o pritožbi zoper prvo končno sodbo.
Ali predstavlja zavrnitev predloga s strani sodišča za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, ki je utemeljena oziroma obrazložena zgolj z argumentom, da je priča že bila zaslišana v (predhodnem) upravnem postopku, nedopusten poseg v strankino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena URS in v pravico do obrazložene sodne odločbe iz prvega odstavka šestega člena EKČP?
OZ člen 1018, 1019, 1019/3, 1025, 1027,1033. ZPP člen 224, 319, 370, 370/3. URS člen 127, 127/1.
poroštvo - solidarno poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - opustitev garancij s strani upnika - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi - subrogacija - prenehanje obveznosti dolžnika - regres plačnika nasproti porokom - ugovor vrstnega reda - odpoved kreditne pogodbe - finančni leasing - splošni pogoji - odpoved pogodbe o leasingu - vrnitev predmeta leasinga - izpodbijanje dejanskega stanja - pravica do poštenega sojenja - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Nekateri pravni redi poznajo posebno vrsto ugovora vrstnega reda, v skladu s katerim ima porok pravico zahtevati, naj upnik najprej uveljavlja svojo pravico iz stvarne varščine oziroma zastavne pravice (beneficium excussionis realis). Pravilo iz 1027. člena OZ ni primer tovrstnega ugovora. Že v zadevi II Ips 183/2012 je bilo sklicujoč se na pravno literaturo pojasnjeno, da je porok dolg dolžan poravnati, nanj pa skladno z določbo 1018. člena OZ preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. V takšnem položaju bi bilo ravnanje upnika nepošteno, če bi se tem garancijam odrekel ali če bi z njimi ravnal tako neskrbno, da bi jih izgubil. Glede zavarovanj ne sme storiti ničesar, kar bi porokov položaj poslabšalo, torej da bi zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo in bi bil zato onemogočen prehod zavarovanja na poroka. Če to obveznost krši, ni podlage za porokovo obveznost v znesku, ki bi ga mogel dobiti z izvrševanjem zavarovanj.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na nepremičnini - z razlastitvijo povezani stroški
V primeru odškodnine zaradi razlastitve je eden od zakonskih pogojev za povračilo škode to, da je oškodovanec v času razlastitve lastnik odvzetih zemljišč.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - načelo nepristranskosti - zdravnik medicine dela z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - zavrnitev predloga
Med "druge tehtne razloge" ne spada okoliščina, da so sodniki Okrajnega sodišča pri toženki (zdravnici) v okviru medicine dela opravili obdobne preglede. S temi pregledi se namreč načeloma na formalen, strokoven in na osebnostno nepoglobljen način ugotavlja delavčevo zdravje in zmožnost za opravljanje določenega dela v delovnem okolju.
nepravdni postopek - odškodnina za zaplenjeno premoženje - pritožba zoper sklep - odprava procesnih kršitev pred sodiščem druge stopnje - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
S pritožbo po 357.a členu je udeležencema dana možnost, da izpodbijata oceno sodišča druge stopnje, da bi, če bi samo odpravilo kršitve sodišča prve stopnje, prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe. Pritožnik bi zato moral glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na ugotovljen obseg pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka, utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnik pa v pritožbi navaja le, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv, ker v njem ni natančneje povzeta vsebina njegovega odgovora na pritožbo. Pritožbe po 357.a členu iz tega razloga sploh ni mogoče vložiti.
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2.. URS člen 23, 23/1.
bistvene kršitve določb postopka - izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev sodnika - pravica do nepristranskega sodnika
Prvo vprašanje na katerega je moralo odgovoriti Vrhovno sodišče je, ali je bil predlog za izločitev predsednika razpravljajočega senata pravočasen. Glede na to, da je sodišče tik pred koncem glavne obravnave prebralo oba sklepa, pri katerih je kot predsednik ali član senata sodeloval predsednik razpravljajočega senata, obramba pa je sklepa dobila na vpogled šele po zaključku naroka, je Vrhovno sodišče presodilo, da je predlog za izločitev sodnika, ki ga je obramba uveljavljala še istega dne priporočeno na pošti, predvsem pa v pritožbi, pravočasen.
Drugo vprašanje na katerega je moralo odgovoriti Vrhovno sodišče je, ali je razlog za izločitev predsednika senata utemeljen, oziroma ali je bila obsojencu zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja.
V konkretni kazenski zadevi je torej sodnik sodeloval pri izdaji odločb, s katerimi se nedvomno posega v pravice oziroma v pravni položaj preiskovanca. Sodnik se je opredelil do konkretnih vprašanj v istem postopku in sicer najprej v fazi predkazenskega postopka, za tem pa še v fazi sojenja pred sodiščem prve stopnje. Gre za situacijo, ki vzbuja dvom v sodnikovo nepristranskost oziroma je podana kršitev 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - napaka sodišča - protipravno ravnanje sodnika - izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - zavrnitev predloga
Sodišče obravnava predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je predmet odločanja zgolj izvršitev obveznosti, določenih v izvršilnem naslovu. Čeprav je predmetni izvršilni postopek objektivno gledano nastal kot posledica napake, ki jo je v izvršilnem postopku In 25/2011 zagrešilo pristojno sodišče, v njem ta napaka ne bo predmet presoje, posledično pa videz nepristranskosti zaradi odločanja pristojnega sodišča o izvršilnem predlogu ne more biti prizadet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019779
ZPP člen 191, 191/3, 286.
prodajna pogodba - razveljavitev pogodbe - stvarna legitimacija - pasivna legitimacija - sosporništvo - nujni in enotni sosporniki - smrt stranke med postopkom - pravno nasledstvo - sprememba tožbe - prekluzija - sodba presenečenja
Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je treba v primeru pomanjkanja pasivne legitimacije tožbeni zahtevek zavrniti kot neutemeljen. Ker tožnik ni tožil vseh nujnih sospornikov, je tožil napačno stranko. Pomanjkanje pasivne legitimacije bi lahko saniral z razširitvijo tožbe na univerzalne pravne naslednike prej umrlega sopogodbenika, česar pa ni storil.
Sodišče prve stopnje bi ob predhodnem preizkusu tožbe tožnico moralo pozvati na dopolnitev tožbe. Toženka pa bi si lahko kljub temu, da je sodišče to svojo dolžnost opustilo, zagotovilo revizijo tako, da bi v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, ugovarjala, da tožnica ni navedla vrednosti spornega predmeta. Če tega ni storila, njena revizija ni dovoljena.