Ker je eden od investitorjev pokojni in ker dediči po pokojnem soinvestitorju ne morejo biti inšpekcijski zavezanci, je kot (so)inšpekcijskega zavezanca treba določiti lastnika zemljišča oziroma v predmetni zadevi upravljavca predmetnega zemljišča, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ZDT-1 člen 18, 37, 37/8. ZSS člen 28, 29, 32, 32/1.
državni tožilec - ocena tožilske službe - kriteriji za oceno kakovosti dela tožilca - napredovanje državnega tožilca
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, ali je DTS odsotnost tožnice z delovnega mesta in tako odsotnost z opravljanja tožilske službe v trajanju 387 dni upošteval, saj iz odločbe izhaja zgolj upoštevanje odsotnosti zaradi štiriurnega delovnega časa ocenjevane tožilke, ne pa tudi bolniška odsotnost.
DTS je zgolj enemu izmed podkriterijev delovne sposobnosti podelil absolutno težo, pri tem pa ni navedel, po kakšnih kriterijih je navedeni indikator vrednotil.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - tretji dedni red - zmotna uporaba materialnega prava
Dedne rede opredeljuje matični zakon, to je ZD, zato je pri razlagi dednih redov zato treba slediti določbam tega zakona (to je ZD). Po slednjem tožnica spada v tretji dedni red. ZDDD v 8. členu pri točki b) navaja „III. dedni red (dedi in babice)“, pri čemer pa se po presoji sodišča tožnica utemeljeno sklicuje, da čeprav tudi ZD v 18. členu izrecno navaja zgolj dede in babice, pa v okviru tretjega dednega reda dedujejo (na podlagi vstopne pravice) tudi njihovi potomci (drugi odstavek 19. člena ZD). Zato je po presoji sodišča pri določitvi dednih redov treba slediti določbam ZD in ni pravilno stališče davčnega organa, da bi pri upoštevanju dedičev po vstopni pravici šlo za preširoko razlago ter da je davčne predpise treba razlagati restriktivno.
prispevki za socialno varnost - pravica do odmere davka - obdavčljivi dohodki
Stroški, ki naj bi poslancem nastali v zvezi z delom v volilni enoti, niso stroški, ki so v smislu takrat veljavnega prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 neposredno povezani z opravljanjem dela, za katerega je bil poslancem izplačan obdavčljiv dohodek. Sodišče pritrjuje stališču obeh davčnih organov, da so v prvem odstavku 44. člena ZDoh-2 taksativno našteti dohodki, ki so iz obdavčitve izključeni. Navedenemu stališču pritrjuje dejstvo, da je bil mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti, v 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 vključen šele z novelo ZDoh-2R, ki se je začela uporabljati za davčna obdobja od 1. 1. 2017 dalje.
Tožena stranka bi morala tožnico pozvati, naj svojo vlogo dopolni z navedbo dejstev in dokazov, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti, ali ima v zadevi verjetne izglede za uspeh, česar pa ni storila.
Tožena stranka je tožničine možnosti za uspeh s pritožbo ocenila zgolj na podlagi vsebine sklepa, zoper katerega se je tožnica želela pritožiti. Na takšni osnovi po naravi stvari ni mogoče oceniti izgledov za uspeh pravnega sredstva, zato odločitev tožene stranke po presoji sodišča predstavlja napačno uporabo prvega odstavka 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - osebno vročanje - neobrazložena odločba
Organ za BPP je izpodbijano odločitev oprl na ugotovitev, da je bil tožniku sklep I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, ki bi ga želel s pritožbo izpodbijati, vročen 14. 2. 2018 ter da se je pritožbeni rok iztekel 1. 3. 2018, prošnjo za BPP pa je vložil (šele) 23. 10. 2020, ter na določbo drugega odstavka 36. člena ZBPP, po kateri mora prosilec prošnjo za nujno BPP vložiti najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Tožnik pa v tožbi navaja, da je iz sodnega spisa I U 12/2018 razvidno, da mu sklep z dne 2. 2. 2018 ni bil vročen dne 14. 2. 2018, pač pa (šele) po nadzorstveni pritožbi SuNp 13/2020 dne 20. 10. 2020, kar dokazuje s tožbi priloženim dopisom, pri čemer je iz navedene nadzorstvene zadeve tudi razvidno, da tožniku še ni bilo vročeno potrdilo o pravnomočnosti sklepa I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018, z obrazložitvijo, da rok za vložitev pritožbe še ni potekel. Sodišče pa dalje ugotavlja, da ob tem tudi toženka v odgovoru na tožbo pritrjuje navedbam tožnika, da mu sklep I U 12/2018 z dne 2. 2. 2018 ni bil vročen 14. 2. 2018 ter da mu je bil vročen šele 20. 10. 2020, vendar zatrjuje, da je vse to pravno nepomembno. To pa pomeni, da iz izpodbijanega sklepa niso razvidni bistveni razlogi za odločitev oziroma bistvene okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali je bil postopek odločanja o tožnikovi prošnji za BPP pravilen in zakonit.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - odločitev ustavnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava
V izpodbijani, še ne pravnomočni odločbi, je zaradi zaradi previsoke (70%) uporabljene davčne stopnje izpodbijana odločitev v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča in s tem nepravilno uporabljeno materialno pravo.
Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 3, 3/1, 3/1-10, 56, 56/3. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-30, 97, 125.
objekt za obveščanje in oglaševanje - poseg v varovalni pas - soglasje za poseg v varovalni pas - oddaljenost objekta od križišča
Opredelitev kanaliziranega križišča v smislu tretjega odstavka 56. člena Pravilnika o projektiranju cest je določena v 10. točki prvega odstavka 3. člena Pravilnika, ki kanalizirano križišče opredeljuje kot križišče, kjer je s pomočjo horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vodenje prometa. Tudi po oceni sodišča pa so v skladu z navedeno opredelitvijo del kanaliziranega križišča tudi talni pasovi za razvrščanje prometa. Toženka ima zato prav, ko meni, da se oddaljenost objekta za obveščanje in oglaševanje od kanaliziranega križišča meri od točke, kjer se na cestišču začnejo talni pasovi za razvrščanje prometa.
izločitev uradne osebe - sklep o neizločitvi uradne osebe - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - odločitev procesne narave - zavrženje tožbe
Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe pa ne sodi med navedene sklepe in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
Tožnik je po prejemu poziva zaprosil za odlog nastopa kazni zapora in zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja zavrnjena, vložil pritožbo, kar v skladu z določbami 25. in 26. člena ZIKS-1 pomeni, da je bila s tem izvršitev kazni iz poziva zadržana, najprej do izdaje odločbe o prošnji in nato še do odločbe o pritožbi. O pritožbi je bilo odločeno že 22. 2. 2019 in torej še pred dnevom, ki je bil s pozivom določen za nastop kazni zapora. Vendar pa iz uradnega zaznamka z dne 7. 3. 2019 sledi, da je tožnik kot obsojenec odločbo o zavrnitvi vloge za odlog kazni zapora prejel šele 5. 3. 2019 in torej po dnevu nastopa kazni iz poziva.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - verodostojna listina - odmera DDV - zmotna uporaba materialnega prava - obrazložitev odločbe
Pravica do odbitka nastane, ko nastane obveznost za obračun davka, to je ob dobavi blaga (63. člen ZDDV-1 oz. 167. člen Direktive o DDV). Posledično lahko samo položaj, v katerem oseba takrat deluje (status), določi obstoj pravice do odbitka. Zato ima pravico do (takojšnjega) odbitka (celotnega) vstopnega DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačala za zadevno blago, tudi oseba, ki ob pridobitvi deluje kot davčni zavezanec ter pridobi blago in storitve za namene ekonomske dejavnosti v smislu teh določb, čeprav se to blago ne uporabi takoj za ekonomsko dejavnost.
sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe - izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe - procesni akt - akt zoper katerega je možen upravni spor
Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe ne sodi med navedene sklepe in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
ZPP člen 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 88/1, 146, 146/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
kvalificiran pooblaščenec - pooblaščenec za sprejem pisanj - tožnik v tujini - vročanje pisanj - zavrženje tožbe
Tožeča stranka pa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti tožbe, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni imenovala pooblaščenca za zastopanje, ki izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, niti ni izjavila, da se bo v tem upravnem sporu zastopala sama in tožbo lastnoročno podpisala in o tem pisno seznanila sodišče, ter tudi ni imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznanila sodišče. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP in prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da je tožeča stranka v odgovorih na zahteve za dopolnitev vloge navajala, da je lastnik devizne knjižice B.B. (mož tožeče stranke) umrl. Utemeljen je tudi ugovor tožeče stranke, da gre za pravo neuko stranko, srbsko državljanko, ki je toženi stranki dne 8. 4. 2019 posredovala sklep o dedovanju in je po svojih zmožnostih na pozive tožene stranke pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi odgovarjala. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno le, da je tožena stranka po ugotovitvi, da vloga tožeče stranke ni popolna in primerna za obravnavo, da je tožečo stranko na njeno dopolnitev štirikrat pozvala in ker ustrezne dopolnitve ali prošnje za podaljšanje roka za dopolnitev ni prejela, je vlogo zavrgla. Slednje pa ne zadosti standardu obrazložitve upravnega akta iz 214. člena ZUP (v zvezi z 228. členom ZUP).
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 23. 1. 2021 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.2 Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 20/3, 24, 26, 49, 49/1, 49/1-3.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne zaščite
Razlogi, ki jih je tožnik navedel za zapustitev izvorne države, oziroma, ki jih je uveljavljal za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, ne predstavljajo razlogov za priznanje statusa begunca niti subsidiarne zaščite.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 111, 111/2. ZUP člen 7, 254.
status kmeta - priznanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti - načelo zaslišanja strank - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Iz upravnih spisov je razvidno, da je prvostopenjski organ po tem, ko je tožnico seznanil s svojimi ugotovitvami, na kar se je tožnica tudi odzvala, ugotavljal še dodatna dejstva glede njenega prebivališča. O teh ugotovitvah in v kakšnem kontekstu so za odločitev pomembne, pa tožnice pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil. Nadalje je treba ugotoviti, da niti prvo niti drugostopenjski organ nista presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, čeprav se je tožnica že pred izdajo izpodbijane odločbe (tudi) na to podlago izrecno sklicevala. Utemeljeno je namreč tožbeno stališče, da citirana določba lahko rešuje tudi primere takega prevzema kmetije in, da jo je v takšnem smislu treba tudi razlagati, pri čemer je treba dodati, da v obravnavanem primeru glede na v postopku s strani tožnice predložene podatke o vrednosti kmetijskih pridelkov na predmetnem kmetijskem gospodarstvu možnost, da bi bili pogoji iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ izpolnjeni, ni (očitno) izključena.
začasno čakanje na delo - bistvena kršitev določb postopka - nadomestilo plače - COVID-19 - dodelitev subvencije - plačilo davkov in prispevkov - neobrazložen sklep
V tem upravnem sporu se presoja s tožbo izpodbijani sklep, s katerim je toženec sprejel odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do delnega vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je glede tega navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da tožnica na dan vložitve vloge ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti. Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi sklepa ni pojasnjena oziroma ni niti navedena, kar pomeni, da obrazložitev sklepa nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke (ne glede na to, kako je akt poimenovan), mora vsebovati.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - zloraba postopka - odločba o vrnitvi - objektivni kriterij
ZMZ-1 ni opredelil, kateri so tisti objektivni kriteriji, na podlagi katerih bi tožena stranka lahko sklepala na obstoj utemeljene domneve, da je prosilec prošnjo za mednarodno zaščito vložil le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi. Navedeno pravno domnevo opredeljujeta dve bistveni, med seboj povezani sestavini: podlago domneve predstavlja dejstvo, to je zveza med presojo, ali so v konkretni zadevi podane okoliščine iz objektivnih meril in presojo, ali je prosilec že imel možnost vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, iz katere Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito sklepa na domnevni zaključek - da je bila prošnja vložena le zaradi zadržanja ali otežitve odločbe o vrnitvi.
ZKZ člen 19, 19/2, 39, 39/2, 45, 46, 46/1. ZG člen 43, 47.
gozd - promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - odobritev pravnega posla - namenska raba zemljišč - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - menjalna pogodba
ZKZ v 19. členu (med drugim) določa, da odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru agrarnih operacij (drugi odstavek 19. člena ZKZ). Po drugem odstavku 39. člena ZKZ je kot agrarna operacija opredeljena med drugim tudi menjava kmetijskih zemljišč. Sodišče sledi stališču tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o menjavi kmetijskih zemljišč, kajti eno izmed zemljišč je po namenski rabi v večjem deležu (79 %) opredeljeno kot gozdno zemljišče, ki ga ni mogoče zamenjati s kmetijskim zemljiščem. Ker gre za menjavo kmetijskega zemljišča s pretežno gozdnim ter le v manjšem delu kmetijskim zemljiščem, ta menjava ne sodi med menjavo kmetijskih zemljišč.