omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - odstranitev tujca iz države - procesna predpostavka - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker je bil tožnik med trajanjem postopka izpuščen iz Centra za tujce, za kar si je tudi prizadeval s tožbo, sodišče ugotavlja, da si z vloženo tožbo, s katero je zahteval, naj se izpodbijana odločba odpravi in se mu izreče milejši ukrep z nastanitvijo na zasebnem naslovu ter določi obveznost javljanja v za to določenih terminih pri (za to pristojni) policijski postaji, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. To pomeni, da tožnik nima več pravnega interesa za vloženi tožbeni zahtevek, kar je v dopisu z dne 11. 2. 2021 potrdil tudi sam, drugačnega (ugotovitvenega) zahtevka pa tožnik ni vložil, niti svojega zahtevka po nastopu novih okoliščin, to je po odpustu iz Centra za tujce v Postojni, ni spremenil v ugotovitvenega.
ZBPP člen 24, 24/1, 37, 37/2. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s tožbo; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.
Tožnik bi moral dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (torej prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno (140. člen ZUP). Na tak način bi po presoji sodišča že v upravnem postopku moral pojasniti, zakaj se ne strinja z okoliščinami, na katerih temelji sklep Upravnega sodišča I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020. Že v okviru postopka pred toženo stranko (in ne šele v tožbi) bi torej moral določno opredeliti časovne okoliščine sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka in vložitve zahteve za priznanje položaja stranskega udeleženca.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - darilna pogodba - izpolnjevanje pogojev - pravice in obveznosti po ZNISESČP
Darovalec A.A. je umrl 6. 8. 2010, skoraj pet let po sklenitvi darilne pogodbe. Terjatev do Banke tako ni mogla biti del njegove zapuščine, saj je že pred njegovo smrtjo z darilno pogodbo prešla na tožnika.
Tožnikova trditev, da ne drži, da ni evidentiral darilne pogodbe je tako pavšalna, da je sodišče ne more preizkusiti, tožbene navedbe v tem delu pa so posledično neutemeljene.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - skrajšani ugotovitveni postopek - prenos sredstev na privatizacijski račun
V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica. Drugi stavek drugega odstavka 2. člena ZNISESČP je določba pojasnjevalne narave, ki ne posega v prvi stavek tega člena (niti v drugi stavek prvega odstavka 1. člena zakona), ampak ga dopolnjuje s tem, ko primeroma določa, da so ''iz poplačila med drugim izključene tudi stare devizne vloge, ki so jih varčevalci v skladu s predpisi BiH prenesli na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije.'' Po izvedenem prenosu na JPR je upniško - dolžniško razmerje med bivšim varčevalcem in Banko za preneseni del deviznih sredstev prenehalo. Ravnanje nekdanjih upnikov pri prenosu sredstev z računa Banke pri tem ni bistveno, saj je razlog za prenos deviznih vlog nastal izven sfere Banke. Kot je sodišče že pojasnilo, Republika Slovenija odgovarja za obveznosti, ki jih ima Banka do varčevalcev, ker je bila njena lastnica in je v tej vlogi (lahko) prenesla njeno premoženje na novo banko. Če pa Banka do varčevalca nima več dolga, ker je do prenehanja dolžniško-upniškega razmerja prišlo na podlagi predpisa FBiH, Republika Slovenija za neobstoječ dolg Banke do varčevalca, ki je posledica predpisa druge države, ne more odgovarjati. Za pravilno rešitev spora je pomembno zgolj dejstvo, ali je imel varčevalec v času vložitve zahtevka sredstva na deviznem računu (hranilni knjižici) Banke.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Zaradi prenosa tožnikovih sredstev na privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo na podlagi predpisa (oblastnega dejanja) Federacije BiH, ki se mu Banka ni mogla upreti, je prenehalo dolžniško upniško razmerje med tožnikom in Banko. Ker gre za neobstoječ dolg Banke, Republika Slovenija zanj ne more odgovarjati, posledice morebitnega neustavnega stanja, povzročenega z Zakonom FBiH/97, pa mora sanirati država, ki je to stanje s svojim predpisom povzročila, to je Federacija BiH in ne Republika Slovenija.
ZNISESČP člen 2, 2/2,9, 9/4. ZUP člen 144, 145, 213, 213/6.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani ugotovitveni postopek - posebni ugotovitveni postopek - sporno dejansko stanje - izrek odločbe
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
Tožeča stranka se v postopku pred toženo stranko glede k odgovoru na tožbo predloženih dokumentov, ki potrjujejo ravno nasprotno, kot zatrjuje tožeča stranka, ni imela možnosti izjaviti.
ZUP člen 49, 51, 153. ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3.
mednarodna zaščita - pravdna sposobnost - sposobnost sodelovati v postopku - mnenje izvedenca - posebna družbena skupina
Ugotovitve izvedenca psihiatrične stroke potrjujejo tožnikove navedbe, da v postopku pred toženo stranko ni razumel pomena postopka. Bil je torej procesno nesposoben, kot tak pa ni mogel biti stranka. Tožena stranka kljub predlogu tožnikovega pooblaščenca ni postavila izvedenca medicinske stroke in posledično ni izpolnila svoje dolžnosti iz 153. oz. 51. člena ZUP.
Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ker tožnik v času postopka pred toženo stranko ni bil procesno sposoben in tako ni mogel biti stranka, zakoniti oz. začasni zastopnik pa mu ni bil postavljen, je izpodbijana odločba nezakonita.
Prosilec mora izkazati, da bi ga v izvorni državi dojemali kot različnega in torej s posebno identiteto (druga alineja petega odstavka 27. člena ZMZ-1), ali da je njegova duševna stiska nespremenljiva prirojena lastnost (prva alineja petega odstavka 27. člena ZMZ-1).
ZDoh-2 člen 97, 98, 98/1, 98/7, 98/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/3. ZUP člen 188, 188/1.
odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala v času pridobitve - znižanje davčne osnove - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - dokazovanje - izjava stranke - kršitev pravil postopka
Zaradi napačnega stališča toženke, da se lahko plačilo zatrjevanih investicij dokazuje le z računi, ki se glasijo na ime davčnega zavezanca in se nanašajo na material in storitve v zvezi z investicijami in stroški, ki jih tožnik v upravnem postopku ni predložil, kar ni sporno, se toženka ni opredelila do tožnikove izjave, dane v upravnem postopku, da je investicije in stroške, ki v obravnavnem primeru niti niso sporni, plačal sam. Stališče toženke, da z ostalimi dokaznimi sredstvi ni mogoče utemeljevati nastanka stroškov v smislu potrjevanja njihovega plačila, je napačno.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3, 3/1.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - zagotovljena sredstva za preživljanje - tožbeni razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - neobrazložena odločba
Med prejemke, ki se upoštevajo po določbah 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, spadajo tudi prejemki iz pogodbe o zaposlitvi ter prejemki samozaposlenih, ki kot svoj edini ali glavni vir opravljajo samostojno dejavnost v RS. Kot izhaja iz določb 3. člena Uredbe, je pri tem za presojo izpolnjevanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS v primeru prejemkov iz prvega odstavka 3. člena Uredbe bistveno obdobje dveh let pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo, le v primeru prejemkov iz petega odstavka 3. člena Uredbe je relevantno obdobje šestih mesecev pred vložitvijo prošnje.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec
Pri vprašanju, komu pripada položaj stranke v upravnem postopku, je treba izhajati iz vsebine materialnopravnih norm, ki urejajo tako položaj stranke v ožjem pomenu besede (oseba, ki začne upravni postopek oziroma zoper katero se vodi ta postopek - 42. člen ZUP) ter strank v širšem pomenu besede, ki vključuje tudi pojem stranskega udeleženca (43. člen ZUP). Le izjemoma področni zakoni določajo formalne udeležence postopkov, torej tiste, ki jim gre položaj že na podlagi izrecne določbe zakona in ne glede na vsebino pravic, obveznosti ali pravnih koristi, ki se v postopku uveljavljajo oziroma jih je treba vrovati. Takšna je določba šestega odstavka 68. člena GZ, kateri je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka le investitor.
ZEKom-1 člen 217, 217/1, 217/1-2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - soglasje za priključitev - povrnitev škode - upravna zadeva
Toženka je pravilno uporabila predpis, ko je štela, da odločanje o tožnikovi zahtevi ne sodi v njeno pristojnost, saj ne gre za obveznosti, ki bi jih določal ZEKom-1 ali na njegovi podlagi izdani predpisi, niti ne gre za uveljavljanje pravic iz pogodbe o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev. Tožnik namreč zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, pogoje za nastanek odškodninske odgovornosti in vprašanja v zvezi s plačilom odškodnine pa ureja drug predpis, tj. OZ.
ZKnj-1 člen 8, 56, 56/4. Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila (2016) člen 5, 7, 8.
denarno nadomestilo - exceptio illegalis
Iz določb ZKnj-1 izhaja, da je edini kriterij, ki se upošteva pri dodeljevanju knjižničnega nadomestila za knjižno gradivo, zgornji in spodnji prag števila izposoj. S tem, ko je Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila v drugem odstavku 7. člena v zvezi z vrednotenjem števila izposoje uvedel razlikovanje med monografskimi publikacijami od 48 strani dalje in pesniškimi zbirkami (ne glede na število strani) na eni strani ter monografskimi publikacijami do 47 strani oziroma monografskimi publikacijami z bibliografsko kodo slikanica oziroma strip, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do knjižničnega nadomestila.
ZKme-1 člen 54, 54/1, 54/4. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 104, 104/3.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - sprememba obveznosti - podaljšanje roka
Razumevanje pomena določbe četrtega odstavka 54. člena ZKme-1 dopolnjuje besedna razlaga tretjega odstavka 104. člena Uredbe o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa Podpora za naložbe gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020.
Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti in vložitev zahtevka za izplačilo do največ 12 mesecev iz Uredbe se namreč nanaša samo na en zahtevek, ki ga ni mogoče podaljšati za več kot 12 mesecev, seveda ob upoštevanju datuma zaključka naložbe določenega v Javnem razpisu. Navedeno pomeni, da ima tožeča stranka pravico do vložitve največ dveh zahtevkov za spremembo obveznosti, določene v odločbi o pravici do sredstev, vsak zahtevek pa je časovno omejen z določbo tretjega odstavka 104. člena Uredbe.
ZPNačrt člen 47, 47/6. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
sprememba namembnosti zemljišča - pobuda za spremembo namembnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pisna opredelitev občine do pobude predlagatelja po spremembi namenske rabe zemljišča ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Opredeljevanje občin do pobud za spremembo namenske rabe zemljišča je namreč le ena faza v postopku sprejemanja OPN in ne gre za odločanje o pravici ali obveznosti vlagatelja pobude.
GZ člen 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 43, 142, 237, 237/2, 237/2-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - vstop v postopek - načelo zaslišanja
Drugostopenjski organ v zvezi s svojimi zaključki, ''da je tožnica sicer res solastnica zemljišč parc. št. 843/3 in 843/4 obe k.o. ..., in da slednja meji na zemljišče parc. št. 785/4 k.o. ..., ki predstavlja del gospodarske cone, in sicer le skrajni severni del parcele, v katerega se v konkretnem primeru ne bo posegalo'' ter z dejanskimi ugotovitvami, ki jim tožnica ugovarja, tožnici ni omogočil, da se izjavi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
mednarodna zaščita - prosilec iz Republike Kongo - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - informacije o izvorni državi - status begunca
Dejansko stanje v tem smislu, ali bi bila za tožnika varna vrnitev v Kongo, ni bilo popolno ugotovljeno, kar se je dodatno izkazalo po opravljeni glavni obravnavi. Iz poročil, ki jih je predložila tožeča stranka, namreč med drugim izhaja, da so se zlorabe s strani vladnih varnostnih sil in nezakonitih oboroženih skupin še vedno dogajale in naj bi vključevale nezakonite poboje, izginotja, mučenja, uničenje zasebne lastnine ter spolno nasilje in nasilje na podlagi spola. Dogajala naj bi se izginotja posameznikov, pridržanja zaradi svojih političnih mnenj, preganjanje demonstrantov, razmere v zaporih pa so še vedno slabe, po odhodu Kabile pa so osebe, ki so bile blizu nekdanjemu šefu države, še vedno na vodilnih položajih v vojski, policiji, varnostni službi. Tudi iz zaslišanja tožnika izhaja, da ima bivši predsednik Kabila v Kongu še vedno politični vpliv. Glede na vse navedeno je po presoji sodišča preuranjena ocena tožena stranke, da ni verjetno, da bi bil tožnik ob vrnitvi v izvorno državo priprt in tako izpostavljen izredno slabim in življenjsko nevarnim razmeram, zato je bilo po presoji sodišča dejansko stanje glede te ocene nepopolno ugotovljeno.
ZMZ-1 člen 15, 26. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 6, 37.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - mladoletnik brez spremstva - korist mladoletnega otroka - nova dejstva
Upoštevanje največje koristi za otroka ne pomeni, da je otrokova korist edini kriterij za presojo, je pa najpomembnejši ob tem, ko mora pristojni organ omenjeno vrednoto tehtati tudi z drugimi legitimnimi javnimi interesi. Ker se dejanja resne škode in preganjanja vežejo v veliki meri na prepoved nečloveškega in poniževalnega ravnanja, je treba ob tem tudi upoštevati, da gre v primerih otrok za posebnost, saj prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja zajema tudi komponento varstva otrokovega „razvoja“, ki je ni, ko gre za polnoletne prosilce za mednarodno zaščito.
Glede na to, da gre za mladoletnika v starosti 16 let, ki je v Slovenijo prišel nepismen iz zelo odmaknjenega oziroma ruralnega predela Alžirije, bi ga tožena stranka morala šteti za posebej ranljivo osebo, da bi na tej podlagi ustrezno uporabila določilo prvega odstavka 37. člena ZMZ-1 glede vodenja osebnega razgovora. Za spoštovanje te določbe namreč ni dovolj zgolj aktivna prisotnost zakonite zastopnice na osebnem razgovoru.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja le število točk, s katerimi je bila ocenjena vloga tožeče stranke, zakaj je bila ocenjena s prav takšnim številom točk in ne višjim ali nižjim, pa iz obrazložitve ni razvidno. Glede na to presoja sodišča, ali je takšna odločitev pravilna, ni mogoča.
Standardna klasifikacija dejavnosti uvršča v prvo raven „Področje A: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo“ na oddelke, skupine in razrede. Kmetijstvo in gozdarstvo je enotno področje.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - za odločanje relevanten predpis - zmotna uporaba materialnega prava
ZCes-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege na območje državne ceste, zato po presoji sodišča za tožnico na podlagi 78. člena ZCes-1 ni mogla nastati obveznost (pridobitve soglasja), pomembna za presojo zakonitosti postavljene obravnavane svetlobne vitrine. Inšpektor bi na podlagi omenjene določbe ZCes-1 lahko naložil odstranitev obravnavane svetlobne vitrine tožnice le, če bi ZCes-1 uredil prehodni režim za objekte za obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, ki bi veljal za v času uveljavitve ZCes-1 že postavljene objekte za obveščanje in oglaševanje ob državni cesti.