Standardna klasifikacija dejavnosti uvršča v prvo raven „Področje A: Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo“ na oddelke, skupine in razrede. Kmetijstvo in gozdarstvo je enotno področje.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - za odločanje relevanten predpis - zmotna uporaba materialnega prava
ZCes-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege na območje državne ceste, zato po presoji sodišča za tožnico na podlagi 78. člena ZCes-1 ni mogla nastati obveznost (pridobitve soglasja), pomembna za presojo zakonitosti postavljene obravnavane svetlobne vitrine. Inšpektor bi na podlagi omenjene določbe ZCes-1 lahko naložil odstranitev obravnavane svetlobne vitrine tožnice le, če bi ZCes-1 uredil prehodni režim za objekte za obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, ki bi veljal za v času uveljavitve ZCes-1 že postavljene objekte za obveščanje in oglaševanje ob državni cesti.
mednarodna zaščita - molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Podane so vse procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa, zato je sodišče tožbi ugodilo. Četudi se tožena stranka sklicuje na kompleksnost zadeve in na reševanje drugih zadev, ki so še bolj prednostne, pa to ne more spremeniti dejstva, da je zakonsko določen rok za izdajo odločbe že potekel,
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - žrtev nasilja v družini - pravni interes - zavrženje tožbe
Izpodbijani akt z napačno obrazložitvijo in napačno pravno podlago očitno ne posega v nobeno tožničino pravico, ali v njeno, na zakon oprto korist. Kajti napačna obrazložitev in pravna podlaga v izpodbijanem aktu nikakor in v ničemer ne veže tožene stranke, da na nezakonit način uporabi določbe X. poglavja ZBPP v zvezi s tožnico v hipotetičnem primeru v prihodnosti.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izvršitev ukrepa - inšpekcijski zavezanec - pravno nasledstvo - pravice stranke do izjave
Zavezanec je oseba, ki ji je z upravnim aktom naložena obveznost, v primeru prenosa lastninske pravice pa tudi pravni naslednik stranke postopka, saj lahko obveznost izpolni le novi lastnik. Pravno nasledstvo pomeni, da se pravice in obveznosti, ki niso strogo osebne, prenašajo, pri čemer ni pomembno ali gre za singularno ali za univerzalno pravno nasledstvo. Zato, kadar gre za pravno nasledstvo zaradi prenosa lastninske pravice, ni treba izdajati nove odločbe, s katero se ugotovi nelegalna gradnja in obveznost odstranitve le-te. Kar pa ne pomeni, da ni treba posamezniku, novemu lastniku priznati oziroma ugotoviti položaja stranke v upravnem postopku. Kolikor pride do spremembe lastništva, pride tudi do spremembe nosilca pravnega interesa oziroma procesne legitimacije. Dolžnost organa pa je, da stranki, ki vstopa v postopek omogoči podajo izjave in morebitnih procesnih pravic v zvezi s pravnimi sredstvi, ne glede na to, da novi lastnik prevzema obveznosti in bremena, ki so bila predhodno zabeležena na zemljišču
Prosilci, ki samovoljno zapustijo azilni dom oziroma njegovo izpostavo ali naslov, na katerem so nastanjeni, nimajo več pravnega interesa za vodenje postopka.
finančna pomoč - arbitražni sporazum - nepremičnina - državna meja
Tudi iz jezikovne razlage 17. člena ZUVRAS izhaja, da navedena določba ureja finančno pomoč za gradnjo ali nakup nepremičnine v Republiki Sloveniji in ne odškodnine za izgubo ali neuporabo nepremičnine. Gre za finančno pomoč pri izbiri prebivališča v Republiki Sloveniji tistim upravičencem, ki so bili lastniki ali najemniki nepremičnine na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije.
ZKZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 23/2.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - solastnik - pravilna uporaba materialnega prava
ZKZ ne ureja vrstnega reda predkupnih upravičencev med solastniki kmetijskega zemljišča, zato bi utegnila priti v poštev (splošna) določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, po kateri v primeru, če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem. Vendar pa te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja.
Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik - vrstni red predkupnih upravičencev - namen zakona
Odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev, ki so solastniki, po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja ne ureja. Gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
ZKZ člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 23. SPZ člen 66, 66/3.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenec - odobritev pravnega posla
Določbe ZKZ urejajo izključno promet s kmetijskimi zemljišči, zato gre v razmerju do zakonov, ki urejajo promet z nepremičninami nasploh (OZ, SPZ), za specialno ureditev. To pomeni, da je treba v primerih, ki jih ZKZ kot specialni zakon ne ureja, uporabiti splošno ureditev. ZKZ ne ureja vrstnega reda predkupnih upravičencev med solastniki kmetijskega zemljišča, zato bi utegnila priti v poštev (splošna) določba tretjega odstavka 66. člena SPZ, po kateri v primeru, če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem.
Vendar pa te odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, in pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmetijsko zemljišče - solastnik - vrstni red predkupnih upravičencev - namen zakona
Odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev, ki so solastniki po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja ne ureja. Namreč gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
ZUS-1 člen 2, 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3. ZGO-1 člen 152, 156a.
upravna izvršba - odlog upravne izvršbe - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP zavrnil tožnikov predlog za odlog izvršbe inšpekcijske odločbe z dne 26. 4. 2019, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 06122-4014/2018-33 z dne 6. 9. 20191. S tem pa organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena istega zakona, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo namreč odločeno (le) o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi).
Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v vsebinsko obravnavo je procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdaje začasne odredbe. Sklep o zavrženju tožbe, čeprav še ne pravnomočen, pomeni procesno oviro za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe in za morebitno izdajo začasne odredbe.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - vrednost poslovnega deleža - vrednost kapitala ob odsvojitvi - pogodbena cena
Dobiček, ki se obdavčuje v obravnavanem primeru, je pozitivna razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (in ne dobiček iz bilance Družbe), kapital pa je v tem primeru tožnikov poslovni delež v Družbi, ki ga je odsvojil (in ne kapital iz bilance Družbe). Ali so preneseni dobički in dobički tekočih let ostali v Družbi v njenem kapitalu v obravnavanem primeru zato samo po sebi ni relevantno. Prav tako pa samo po sebi ni važno, ali je tožnik realiziral dobiček pri osvojitvi ali ne, saj ZDoh-2 v prvem odstavku 99. člena izhaja iz predpostavk o vrednosti kapitala o odsvojitvi, ne pa iz dejansko realiziranih dobičkov.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - vrstni red predkupnih upravičencev - solastnik - namen zakona
Odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev, ki so po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja. Namreč gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - solastniki - predkupni upravičenec - izbira prodajalca
Vrstnega reda predkupnih upravičencev po ZKZ po presoji sodišča v primerih, kot je obravnavani, kljub nepopolnosti ureditve ni mogoče nadomestiti s pravilom iz tretjega odstavka 66. člena SPZ. To bi namreč pripeljalo do popolnega „umika“ pravnega režima po ZKZ, ki smiselno omogoča le odobritev enega pravnega posla oziroma ne predvideva odobritve več pravnih poslov v obsegu, ki bi bil s stališča vsakega od kupcev manjši od objavljene in sprejete ponudbe.
Ravnanje toženke, ki je z uporabo pravila iz drugega odstavka 23. člena ZKZ prepustila izbiro ponudnika prodajalki, je torej materialnopravno pravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - dopolnitev vloge
V obravnavanem primeru je bila prošnja tožnice v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo pravnega sredstva, opravilne številke in datuma izdaje sklepa, izbranega odvetnika, ter z navedbo „glede plačevanja preživnine“, zaradi česar je bila po presoji sodišča (formalno) nepopolna. Ker toženka tožnice kljub navedenemu ni pozvala na dopolnitev navedene rubrike, po presoji sodišča ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko v primeru, ko je vloga nepopolna ali nerazumljiva, pozvati na odpravo pomanjkljivosti.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmetijsko zemljišče - solastnik - vrstni red predkupnih upravičencev - namen zakona
Odsotnosti izrecne ureditve vrstnega reda predkupnih upravičencev, ki so solastniki, po presoji sodišča še ni mogoče razlagati tako, kot da ZKZ tega področja sploh ne ureja. Namreč gre za kmetijsko zemljišče, ki je predmet posebnega pravnega režima po tem zakonu (kar med strankami tudi ni sporno), in stranki po tem pravnem režimu veljata za predkupna upravičenca. Za presojo, ali je posel predmet režima po ZKZ, pa je še posebej pomembna določba drugega odstavka 19. člena ZKZ, ki izčrpno našteva situacije, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, in s tem smiselno določa meje pravnega režima, ki ga kot ena od bistvenih značilnosti opredeljuje prav ta odobritev. Med te izčrpno naštete situacije spada tudi pridobitev nepremičnine med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče (...) v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (točka c). Drugih izjem, ki bi se nanašale na solastništvo kmetijskega zemljišča, ZKZ ne omenja. To pomeni, da so vsi drugi pravni posli, čeprav so v njih udeleženi solastniki, predmet režima po ZKZ, torej odobritve in upoštevanja prednostnega vrstnega reda kupcev iz 23. člena ZKZ.
ZMZ-1 člen 27, 27/5, 49, 49/1, 49/1-5, 49/2, 49/2-1, 49/2-2.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja - mladoletnik brez spremstva - družinski spor - grožnje - nasilje v družini
Tožnik ni izkazal, da bi imel v svoji izvorni državi težave zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. V tožbi opozarja na Smernice UNHCR o otroških prošnjah za azil iz leta 2009, iz katerih izhaja, da je glede na zatrjevane okoliščine mladoletnega prosilca za mednarodno zaščito (družinsko nasilje) potrebno ugotoviti tudi, ali je ta lahko pripadnik določene družbene skupine upoštevaje njegove posebne okoliščine. Glede na (podane tožnikove navedbe) spor okoli dediščine ter tožnikovo pričanje zoper strica, tudi po presoji sodišča ne gre za družinsko nasilje niti v smislu opredelitve družinskega nasilja po določilih 3. in 3. a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini
ZVis člen 49. ZUP člen 146, 146/3, 146/3-5. URS člen 58.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - mnenje študentskega sveta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke v postopku - avtonomija univerze
V opisani strukturi in vsebini obrazložitve odločitve s strani obeh organov sodišče ne vidi nobenih znakov arbitrarnega ali drugače šikaniranega načina izvajanja dokazne ocene ali da bi bila obrazložitev očitno nerazumna, in da bi bilo kršeno določilo 25. člena Meril v tem smislu, da odločitev ne bi bila zadosti obrazložena oziroma podprta z navedbo dejstev in dokazov, ki so bili ugotovljeni v postopku; dalj od tega pa sodišče v upravnem sporu o zakonitosti obrazložitve akta o (ne)izvolitvi ne gre. Zato je izpodbijani akt z vidika potrebne vsebine obrazložitve tudi glede na stališča Upravnega sodišča v prvotnem postopku zakonit in pravilen. Preostalo oziroma bolj natančno, kar poskuša uveljavljati tožnik v upravnem sporu, pa ni predmet sodniške presoje zaradi avtonomije državne univerze.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep je bil tožniku s fikcijo vročitve vročen 9. 12. 2020, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe pričel teči 10. 12. 2020 in bi moral zato tožnik tožbo vložiti v nadaljnjih 30 dneh, to je najkasneje do 11. 1. 2021, česar pa ni storil, saj je tožbo kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele 19. 1. 2021, to je prepozno.