oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost - prenehanje delovnega dovoljenja - varstvo ustavnih pravic - pravna in socialna država - svobodna gospodarska pobuda
Izpodbijana odločba je posledica spremenjenih zakonskih določb (ZKP-N), po kateri je tožniku (prej s.p.) onemogočeno nadaljnje opravljanje dejavnosti vročenja, ki jo je pred tem opravljal od leta 2002 dalje. Sodišče se strinja s toženko, da je zakonska ureditev subjektov vročanja v diskreciji zakonodajalca.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep je bil tožniku s fikcijo vročitve vročen 9. 12. 2020, kar pomeni, da je rok za vložitev tožbe pričel teči 10. 12. 2020 in bi moral zato tožnik tožbo vložiti v nadaljnjih 30 dneh, to je najkasneje do 11. 1. 2021, česar pa ni storil, saj je tožbo kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele 19. 1. 2021, to je prepozno.
ZDavP-2 člen 54, 382a, 382a/6. ZDDPO-2 člen 67b, 67c, 67c/5, 67č.
davek od dohodka pravnih oseb - davčna osnova - ugotavljanje davčne osnove - normirani odhodki - popravek davčnega obračuna - rok za priglasitev - pravica do izjave - obrazložitev sklepa
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke z dne 29. 3. 2019, tožeča stranka v njej poziva davčni organ, da njen status normiranca po uradni dolžnosti spremeni v status zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo po dejanskih odhodkih, oziroma da ji omogoči popravek obračuna DDPO za leto 2018, in sicer zato, ker za priglašeni način ugotavljanja davčne osnove za leto 2018 ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Ne gre torej za priglasitev prenehanja načina ugotavljanja davčne osnove DDPO na podlagi normiranih odhodkov oziroma za prepozno sporočeno odločitev. Zato ni podlage za zavrženje vloge kot vložene po roku na podlagi določb šestega odstavka 382. člena ZDavP-2.
Po določbah 54. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna predloži popravek davčnega obračuna, če pozneje ugotovi, da je davčno obveznost izkazal previsoko ter predloženi popravek obrazloži. Če popravek ni utemeljen, davčni organ popravka ne sprejme in o tem obvesti zavezanca za davek. V konkretnem primeru tožeča stranka o tem, da se popravek ne sprejme, ni bila obveščena, tako kot tudi ni bila pred izdajo izpodbijanega sklepa seznanjena z ostalimi ugotovitvami in stališči davčnega organa, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 144, 152, 157, 157/1. GZ člen 106, 106/1. ZUP člen 189, 189/1, 189/2. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - pravica do spoštovanja doma - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka investitorja objekta ni ugotavljala, pač pa je oba tožnika določila za inšpekcijska zavezanca za (oba) sporna objekta na podlagi podatkov o lastništvu nepremičnin, na katerih sta objekta postavljena. Zavezanec v inšpekcijskih postopkih je primarno investitor oziroma lastnik pridobljene gradnje, šele če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt. Tožena stranka bi zato morala v postopku ugotoviti, kdo od tožnikov je investitor in dejanski lastnik posameznega od objektov (npr. z njunim zaslišanjem, z njunimi dosedanjimi pisnimi izjavami, s ponovnim ogledom v navzočnosti strank, z listinami v postopkih poskusa legalizacije objekta, ki jo omenjata oba tožnika...), nato pa na podlagi te ugotovitve vsakomur od njiju določiti inšpekcijski ukrep (kolikor bi bili za to izpolnjeni tudi drugi pogoji) in to le za objekt, ki ga je investiral oziroma je njegov lastnik.
davek na dodano vrednost (DDV) - finančni lizing nepremičnin - popravek izstopnega DDV - davčna zloraba - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi vsi elementi, ki bi jih davčni organ moral opredeliti ob sklicevanju na zlorabo iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, niso dovolj konkretno obrazloženi, tega pa tudi drugostopenjski davčni organ ni popravil. Davčni organ pri tem ni pojasnil, kakšna je prava, ekonomska vsebina dogodkov, ki so se zgodili in kakšna bi bila torej "pravilna" tožnikova davčna obveznost. Ne zadostuje pridobitev ugodnosti kot bistven cilj, saj je bilo nedavno pred revizijskim sodiščem odločeno nasprotno.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave - pretrganje teka zastaralnega roka
Prvotni sklep o davčni izvršbi z dne 1. 4. 2015 je bil tožniku vročen 17. 4. 2015 (kot izhaja iz odločbe drugostopenjskega davčnega organa in česar tožnik ne prereka), kar pomeni, da se je izvršba začela znotraj relativnega in absolutnega roka po ZP-1 in so odtlej za nadaljevanje izvršbe postali relevantni roki po ZDavP-2 ter je torej nov relativni petletni rok za zastaranje pravice do izterjave bil 17. 4. 2020.
Zadošča pričakovana davčna obveznost in njena višina, kar pomeni, da mora biti ob izdaji sklepa verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje, in višina te obveznosti. Ob izdaji začasnega sklepa iz drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 davčnim organom ni več treba izkazovati pričakovanja, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali preveč otežena, kot se je to zahtevalo pred spremembo, temveč se takšna nevarnost glede na višino pričakovane obveznosti očitno domneva.
Državno odvetništvo je lahko tožnik tudi na lastno iniciativo, kadar oceni, da je treba zaradi kršitve javnega interesa izpodbijati upravni akt, s katerim je bilo sicer v upravnem postopku dokončno odločeno o pravici oziroma koristi posameznika ali druge osebe.
Ker stranka z interesom o spremembi časa obravnavane prireditve ni (pravočasno) obvestila, je izpodbijana odločba prenehala pravno učinkovati. Tožnik si zato svojega položaja, to je zatrjevanega varovanja javnega interesa, v okviru katerega je želel doseči varstvo javne varnosti in človekovega dostojanstva, ne more več spremeniti oziroma izboljšati. Pravnega interesa pa ni mogoče utemeljiti s hipotetičnim razpravljanjem o bodočem morebitnem ravnanju (oziroma opustitvah) policije. Iz 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je namreč razvidno, da je pravni interes podan, če je poseg storjen z upravnim aktom, ki se izpodbija s tožbo. To pomeni, da bodoče negotove pravne situacije ne morejo biti predmet pravnega varstva v upravnem sporu.
javni razpis - občinska štipendija za nadarjene dijake in študente - točkovanje dosežkov - merila za ocenjevanje vlog - obrazložitev
Niti iz Pravilnika, objavljenega Javnega razpisa ali točkovnika oz. Kriterijev za ocenjevanje ne izhaja, da bi bilo za pridobitev štipendije na podlagi spornega Javnega razpisa treba doseči 59 točk. Merila in kriteriji za izbiro morajo biti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka Javnega razpisa natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti. V obravnavani zadevi bi komisija lahko določila podrobnejše kriterije za dodelitev štipendij, vendar pa bi morali biti ti kriteriji objavljeni hkrati z Javnim razpisom, da bi bili lahko upoštevni.
Določb spornih odlokov Vlade ni mogoče šteti za posamične akte, ki bi bili lahko dopusten predmet upravnega spora. Ker je za presojo abstraktnih splošnih aktov po določbi 3. alineje 1. odstavka 160. člena URS v zvezi z 21. členom ZUstS pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, je tukajšnje sodišče skupno tožbo obeh tožnikov zavrglo na podlagi 4. alineje 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1.
ukinitev statusa grajenega javnega dobra - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - opustitev odločanja - pravica do zasebne lastnine
Tožnika sta tožbeni zahtevek za odpravo zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin postavila po 1. alineji drugega odstavka 33. člena ZUS-1 (izdaja akta). Iz sklepa z dne 8. 12. 2020 pa izhaja, da je občinski svet toženke izdal akt, katerega izdajo zahtevata tožnika s tožbo, zato v obravnavani zadevi ni (več) opustitve dolžnega odločanja, ki jo kot podlago zatrjevanih kršitev tožnika uveljavljata s predmetno tožbo in je posledično tožbeni zahtevek na izdajo akta, ki je bil (že) izdan, neutemeljen.
razlastitev - izvedba pripravljalnih del - parcelacija - ureditev meje - javna cesta - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka
Po prvem odstavku 101. člena ZUreP-1 lahko upravni organ na podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej, parcelacije, merjenj, raziskav terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih za razlastitev. Zakon v citirani določbi ne pogojuje izdaje odločbe o določitvi pripravljalnih del s predhodno izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Vendar pa je citirano določbo treba razlagati v pomenu, da morajo biti pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ugotovljeni vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti za posebni razlastitveni postopek, urejen v 19. členu ZJC-B za obstoječe ceste.
ZOdv člen 17 17/5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 12.
brezplačna pravna pomoč - stroški postopka - obrazložitev sklepa - napačna uporaba materialnega prava
Čeprav so bila procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe odvetniške tarife, je za odmero stroškov pomemben čas odločanja sodišča, saj na dan odločanja sodišča nastane terjatev za povrnitev stroškov.
ZUP člen 248, 248/2, 248/3, 251, 251/1. URS člen 25.
območje umirjenega prometa - parkirišče - lastništvo - pravica do izjave - obrazloženost
Tožena stranka v izpodbijanem dovoljenju ni pojasnila, zakaj je tožečo stranko omejila v uporabi oziroma dostavi vozila in zakaj je v 3. točki izrekla prepoved parkiranja na omenjeni prometni površini v območju spremenjenega prometnega režima, zaradi česar se navedenega izpodbijanega dovoljenja ne da preizkusiti. Vlagatelju kot stranki postopka ni omogočila, da se o navedenem izjavi, niti da bi morebiti vlagatelj dokazoval pogoje, katere tožena stranka navaja.
omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg omejitve dostopa do spletne strani in način izvršitve (omejitev dostopa do predmetne spletne strani s preusmeritvijo na drugo spletno stran na način, da se na DNS strežnikih, ki jih ima ponudnik storitev informacijske družbe v lasti ali v upravljanju, onemogoči pretvorba tekstovnega spletnega naslova ... v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www. ... .si) podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS (da je predlagani obseg nujno potreben in da je način izvršitve za nasprotno stranko kot ponudnika storitev informacijske družbe najmanj obremenjujoč in z najmanj stranskimi učinki). Tudi tem ocenam nasprotna stranka ne ugovarja.
EZ člen 413, 413/1, 413/1-2, 518, 518/2. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 58.
neupravičen odjem električne energije - zavrnitev zahteve - spor med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji - sistemski operater distribucijskega omrežja
Izpodbijani akt je odločba tožene stranke, ki jo je izdala na podlagi tožnikove zahteve, da toženka odloči o njenem sporu z distribucijskim operaterjem v zvezi s plačilom računa, ki je bil izdan po ugotovitvi, da je na merilnem mestu tožnik neupravičeno odjemal električno energijo.
Sodišče zavrača ugovor veljavnosti SPDO kot neutemeljen, saj predstavljajo splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, ki ga je izdala družba SODO d.o.o. kot sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije na podlagi Energetskega zakona (EZ) in Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije ter po pridobitvi soglasja Vlade Republike Slovenije. SPDO so bili sicer z uveljavitvijo EZ-1 razveljavljeni, vendar se uporabljajo do uveljavitve splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - verjetni zgled za uspeh - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Člen 72 ZPP določa, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Glede na citirano določbo je predlog za izločitev vložen prepozno, zato sodišče soglaša s toženko, da tožnik ni upravičen do dodelitve BPP, saj ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh, ter da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati pravna sredstva.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 100, 100/1, 100/1-4. ZUP člen 138.
Ugotovitev, ali je izpolnjen pogoj, da vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis nima neporavnanih davčnih obveznosti do države, je vezana na ugotovitev, za kakšno vrsto obveznosti v primeru evidentiranega dolga gre in nadaljnjo presojo, ali dolg iz naslova neporavnanih prispevkov za socialno varnost predstavlja davčno obveznost do države. V konkretni zadevi se ta pogoj ne nanaša na prispevke za socialno varnost, zato bi moral upravni organ pred izdajo izpodbijane odločbe ugotoviti vir oziroma vrsto dolgovane obveznosti.
ZUP člen 189. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 46, 48, 220, 220/2.
carina - carinska deklaracija - naknadni obračun dajatev - TARIC koda - naknadno preverjanje carinske deklaracije - uvrstitev v tarifno oznako - dokazovanje - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga
Prvostopenjski organ tožnikov dokazni predlog za postavitev izvedenca zavrnil in sicer se sklicuje na 189. člen ZUP. Navaja, da v carinskih postopkih, v katerih carinski laboratorij izdela strokovno mnenje, ni potrebno postaviti izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja. Po presoji sodišča je prvostopenjskega organa zgolj pavšalno zavrnil tožnikov dokazni predlog postavitve izvedenca in se do njega ni konkretno opredelil.
Zlorabo postopka oziroma zavajanje organov z lažnimi informacijami glede identitete in državljanstva je treba ugotoviti na zelo prepričljiv način, kajti za takšno ravnanje je potreben naklep. Kajti če prosilec trdi, da prihaja iz države, za katero obstajajo številne informacije o notranjem oboroženem spopadu oziroma o visoki stopnji splošnega nasilja, ni dovolj, če je izkazan zgolj dvom, ali prosilec prihaja iz takšne države, v konkretnem primeru je to Libija. Za uporabo določila 3. alineje 52. člena ZMZ-1 mora biti namreč „očitno“, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito. Te „očitnosti“ pa tožena stranka v izpodbijanem aktu ni izkazala.
Tožnik ni očitno skopo opisal okoliščine strahu pred preganjanjem oziroma resno škodo v Tripoliju zaradi splošnega nasilja in delovanja raznih milic, ampak je govoril o tem, kako je prišlo do nastanka in razširjanja različnih milic, kakšne metode nasilja so te milice uporabljale, kako pogosti so bili njegovi kontakti z milicami. Tožena stranka bi morala te njegove navedbe o pojavnostih milic v Tripoliju preizkusiti tudi z vidika dovolj preverjenih informacij o izvorni državi, to je v Tripoliju v času njegovega odhoda in v času odločanja, kot to zahtevata določili člena 4(5)(c) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12. 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite in člen 31(8)(e) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in bi morala to vključiti v dokazno oceno glede morebitnega zavajanja o tožnikovi izvorni državi.