Zlorabo postopka oziroma zavajanje organov z lažnimi informacijami glede identitete in državljanstva je treba ugotoviti na zelo prepričljiv način, kajti za takšno ravnanje je potreben naklep. Kajti če prosilec trdi, da prihaja iz države, za katero obstajajo številne informacije o notranjem oboroženem spopadu oziroma o visoki stopnji splošnega nasilja, ni dovolj, če je izkazan zgolj dvom, ali prosilec prihaja iz takšne države, v konkretnem primeru je to Libija. Za uporabo določila 3. alineje 52. člena ZMZ-1 mora biti namreč „očitno“, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito. Te „očitnosti“ pa tožena stranka v izpodbijanem aktu ni izkazala.
Tožnik ni očitno skopo opisal okoliščine strahu pred preganjanjem oziroma resno škodo v Tripoliju zaradi splošnega nasilja in delovanja raznih milic, ampak je govoril o tem, kako je prišlo do nastanka in razširjanja različnih milic, kakšne metode nasilja so te milice uporabljale, kako pogosti so bili njegovi kontakti z milicami. Tožena stranka bi morala te njegove navedbe o pojavnostih milic v Tripoliju preizkusiti tudi z vidika dovolj preverjenih informacij o izvorni državi, to je v Tripoliju v času njegovega odhoda in v času odločanja, kot to zahtevata določili člena 4(5)(c) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 12. 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite in člen 31(8)(e) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in bi morala to vključiti v dokazno oceno glede morebitnega zavajanja o tožnikovi izvorni državi.
brezplačna pravna pomoč - verjetni zgled za uspeh - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Člen 72 ZPP določa, da mora stranka zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem. Glede na citirano določbo je predlog za izločitev vložen prepozno, zato sodišče soglaša s toženko, da tožnik ni upravičen do dodelitve BPP, saj ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh, ter da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati pravna sredstva.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva - trditveno in dokazno breme
Ni mogoče izpeljati sklepa, da bi se zaradi ravnanja srbskih organov pomembneje povečala verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito zaradi preganjanja v Srbiji na kateri izmed taksativno določenih podlag ali da bi šlo za elemente, ki bi jih bilo mogoče obravnavati v smislu nečloveškega ravnanja iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah.
Tožnica je sicer pavšalno v tožbi zatrdila še, da so ji bile poleg tega v Srbiji kršene še njene temeljne človekove in ustavne pravice, bila naj bi žrtev nepravičnega kaznovanja, mučenja, trpinčenja, žalitev in poniževanja, ogroženo je njeno življenje v Srbiji. Sodišče ugotavlja, da so navedene trditve nekonkretizirane, tožnica je namreč tista, ki nosi trditveno breme za zatrjevanje okoliščin preganjanja in/ali resne škode v izvorni državi poleg temeljnega dokaznega bremena.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - novi dokazi in nova dejstva - trditveno in dokazno breme
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvena presoja, ali je tožnik z navedbami, da ni želel vpletati svoje družine, izkazal, da novih dejstev (grožnje njegovi družini) brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v času prvega postopka. Iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje razlogom izpodbijanega sklepa, ki so povezani z navedeno presojo tožene stranke, zaradi česar sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb. Ob takem stanju stvari navedeno novo dejstvo že zaradi svoje nepravočasnosti ne more pomembno povečevati verjetnosti, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Poleg tega je iz razlogov izpodbijanega sklepa razvidno stališče, da navedeno novo dejstvo že samo po sebi ni tako, da bi pomembno povečevalo verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba zoper delo policista - sodno varstvo
BPP se po ZBPP dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem pravic oziroma pravnih koristi v upravnem postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage.
ZBPP člen 34. ZS člen 83a. ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - tek procesnega roka - izredni dogodek - epidemija - nujna zadeva - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Obravnavana zadeva je nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času trajanja posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka. Ker se je rok za vložitev tožbe (14. 12. 2020) iztekel pred vložitvijo tožbe (7. 1. 2021), je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30/1. ZUP člen 113, 113/3, 207, 207/2, 214, 224, 224/1.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo plačilnih pravic - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev - zamudne obresti - stroški postopka - upravna kazen
Toženka v izpodbijani odločbi ni pojasnila, kako je izračunala zavrnjeni znesek izplačila oziroma kaj ta znesek predstavlja. Trdi, da je obrazložitev opustila zato, ker je bilo o višini zneskov , pravnomočno odločeno že v zadevi I U 1369/2017. Tako stališče pa je neutemeljeno. S sodbo U 1369/2017 je bilo odločeno o tem, da se odločba z dne 8. 6. 2017 za zavrnjeni del zahtevka odpravi. Če se upravni akt odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1 in prvi odstavek 281. člena ZUP).
oženka je glede na določila Javnega razpisa morala preveriti, ali je bilo javno naročilo oddano v skladu z ZJN, že pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. Ker je tudi tiste stroške iz javnega naročila, ki po njenih trditvah niso ustrezno označeni, vključila v pravico do sredstev, je toženka s tem, ko je preverjala ta pogoj v času izdaje odločbe o zahtevku za izplačilo in zahtevek za znesek 2.939,23 EUR zavrnila, zmotno uporabila predpis.
Toženka je prezrla, da je že v odločbi o priznanju pravice do sredstev upoštevala, da gre za sofinanciranje 85 % od končne priznane vrednosti naložbe. Iz izračuna v obrazcu je razvidno, da je končna priznana vrednost naložbe do 150.824,14 EUR, pri čemer je toženka tožnici odobrila (zgolj) sredstva v višini 85 odstotkov od te vrednosti, torej do 128.200,52 EUR. Zato se po presoji sodišča zahtevek za izplačilo ne more ponovno znižati tako, da se ponovno prizna le 85 % uveljavljenega zneska, saj je bilo z odločbo z dne 19. 10. 2010 pravnomočno odločeno o pravnem temelju zahtevka za izplačilo, torej o obstoju same pravice. Ta odločitev je pri tožnici ustvarila upravičeno pričakovanje, da ji bo za naložbo v odobreni predmet podpore povrnjenih 85% upravičenih stroškov in ne manj.
Je pa toženka po presoji sodišča pravilno presodila, da je prišla v zamudo 13. 7. 2017, ko je nastopila njena obveznost plačati tožnici znesek iz odločbe št. 33123-8/2010 z dne 8. 6. 2017. Ker je znesek plačala 31. 7. 2017 je za ta čas (od 13. 7. do 31. 7. 2017) dolžna plačati obresti. Toženka je tako utemeljeno zavrnila višji zahtevek tožnice.
ZUP ne daje podlage za stališče, da je stranka upravičena do povračila stroškov, do katerih je prišlo zato, ker je bila prvotna odločitev organa nepravilna, oziroma po načelu uspeha v postopku.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, je tudi po presoji sodišča očitno, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. Iz tožbenih trditev ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.