Tožnica je delo opravljala na terenu, pri čemer se je do strank vozila s svojim osebnim avtomobilom, zaradi česar je – kljub temu, da ji tožena stranka ni izdala potnih nalogov za potovanja oziroma obiske strank – upravičena do povračila stroškov, ki so nastali zaradi potovanj oziroma obiskov strank, v višini vtoževane kilometrine.
Provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo, povečano za delovno dobo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj delovnopravna zakonodaja ne prepoveduje odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije.
Ker je tožnici delovno razmerje prenehalo po 1. juliju v tekočem koledarskem letu, je v tem letu pridobila pravico do celotnega letnega dopusta in pravico do izplačila celotnega regresa za letni dopust, ne glede na dejstvo, da letnega dopusta ni izkoristila v celoti.
Zaradi neurejenega in nepreglednega gotovinskega poslovanja, ki ga je tožeča stranka dopuščala, tožencu ni mogoče očitati, da si je protipravno prisvojil določene zneske gotovine, ki so mu bili izročeni v zvezi z njegovim delom.
Toženec je z vloženo revizijo izpodbijal pravnomočno sodbo glede njegove 1/5 sporne nepremičnine in je v tem primeru vrednost spornega predmeta 1/5 vrednosti celotne nepremičnine, to pa pomeni, da je z revizijo izpodbijal vrednost spora 1.502,25 EUR, ta vrednost pa ne dosega vrednosti za dopustnost revizije (4.172,93 EUR).
konec izvršilnega postopka – izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe – umik predloga za izvršbo – izvršilni stroški – stroški umika
Izvršilni postopek se konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, to je z dokončnim poplačilom upnika. ZIZ v takem primeru ne predvideva izdaje posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe. Izdaja takšnega sklepa sicer ni protipravna, ni pa odločilna za samo končanje izvršilnega postopka. V predmetni zadevi je bil torej postopek končan, ko je banka dne obvestila sodišče, da je dolg dokončno poplačan. Umik predloga za izvršbo in v njem priglašeni stroški tega umika po končanem postopku ni bil potreben.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči vloge, ki ni bila vložena v zadostnem številu izvodov. Takšna vloga ni ne nepopolna ne nerazumljiva, zaradi česar je treba tudi stranko, ki jo zastopa odvetnik, pozvati, naj sodišču predloži zadostno število izvodov.
ZFPPod člen 27, 27/4. ZGD člen 394, 394/1, 394/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pasivna legitimacija – prehod obveznosti na novega dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo – načelo stroge formalne legalitete – družbenik izbrisane družbe kot dolžnik
Ker je v verodostojni listini kot dolžnik označena družba, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je dovolilo izvršbo zoper v predlogu navedeno dolžnico, materialnopravno nepravilna. Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je namreč mogoče ugoditi in izdati sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le proti osebi, ki je v verodostojni listini navedena kot dolžnik. Situacijo ko do prehoda obveznosti na novega dolžnika pride že pred vložitvijo predloga za izvršbo, ureja drugi odstavek 24. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom istega člena. Ta določba predstavlja izjemo od načela stroge formalne legalitete, zato jo je treba razlagati restriktivno, kar pomeni, da jo je mogoče uporabiti le v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Ni pa je mogoče razširiti na predloge za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
pravilen sklic skupščine delniške družbe - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - ničnost letnega poročila - oblikovanje rezerv za lastne delnice - umik lastnih delnic - zmanjšanje osnovnega kapitala - namen zmanjšanja
Uprava tožene stranke bi morala pridobivati lastne delnice šele po tem, ko bi skupščina sprejela ustrezen sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Pravno dopusten je namreč tudi poenostavljen ali redni umik že pridobljenih lastnih delnic, kar z drugimi besedami tudi pomeni, da uprava družbe lahko med poslovnim letom pridobiva lastne poslovne delnice (brez vnaprejšnjega soglasja skupščine), pri čemer mora seveda pri tem narediti ustrezno oceno glede pričakovanega dobička na koncu poslovnega leta, saj je čisti dobiček običajno tisti vir (poleg statutarnih rezerv in drugih rezerv iz dobička), iz katerega se v bilanci stanja za določeno poslovno leto (v katerem so bili lastni deleži pridobljeni) oblikujejo rezerve za lastne deleže.
vzgoja in izobraževanje – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica zaposlena pri toženi stranki za nedoločen čas zaradi številnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, ni utemeljen. Ker tožnica ni izpolnjevala vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta – ni imela predpisane strokovne izobrazbe, je tožena stranka z njo lahko sklenila le pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, pod pogojem, da nobeden od kandidatom ni izpolnjeval pogojev in da je bila zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela, kot je določeno v 6. odst. 109. čl. ZOFVI. Gre za specialno določbo, skladno s katero je mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas izven pogojev po 52. čl. ZDR, tako da v takem primeru ne pride do transformacije delovnega razmerja.
sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika - dokaz prehoda obveznosti - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - določna označba listine
Pogoj, določen v 3. odst. 24. čl. ZIZ pa je med drugim ta, da mora upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokazati, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla na novega dolžnika. Če je takšna listina zakon, sicer ni potrebe, da ga predloži, mora pa ga, tako kot je to predvideno v 1. odst. 24. čl. ZIZ, določno označiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki prišlo do prenehanja potrebe po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve proizvodnje, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Za presojo ni bistveno, da je tožnik v času odpovednega roka delo opravljal v drugem obratu, saj to ne pomeni, da je obstajala možnost za zaposlitev na drugem delovnem mestu.
Tožnik je po pooblaščencu vložil tožbo v zadostnem številu izvodov, skupaj z zadostnim številom prilog in pooblastilom za zastopanje. Kljub temu, da je po delnem odstopu zadeve pristojnemu sodišču v spisu le en izvod tožbe, skupaj z enim izvodom prilog in brez pooblastila za zastopanje, ni podlage za zavrženje tožbe. Tožba je bila ob vložitvi popolna.
Tožnica je upravičena do odškodnine, ker ji tožena stranka kljub temu, da je zahtevala koriščenje letnega dopusta in s tem namenom predlagala podaljšanje odpovednega roka, do prenehanja delovnega razmerja ni omogočila koristiti letnega dopusta.
konec izvršilnega postopka - predlog za drugo izvršilno sredstvo - pravnomočnost - pravnomočnost predloga
Izvršilni postopek se konča s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi. Upnik lahko do izteka pritožbenega roka predlaga drugo izvršilno sredstvo. Dokler pritožbeni rok ne izteče odločba ni pravno pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0079537
ZPPSL člen 39, 117. ZGD člen 433, 433/1. ZPP člen 7.
sodba presenečenja – načelo kontradiktornosti – razpravno načelo – pobotanje v stečaju – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Sodba, ki temelji na dejstvih, ki jih nobena izmed strank ni zatrjevala, je sodba presenečenja in predstavlja kršitev načela kontradiktornosti.
Družbeniki, v obravnavanem primeru tožena stranka, ki so dali posojilo v normalnih pogojih, lahko terjajo vrnitev posojila tako kot drugi upniki. To velja tudi v primeru, če je družba kasneje prišla v krizo in zato v stečaj ali prisilno poravnavo
Delavec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom le, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. To pomeni, da toženec, ki je ravnal na način, kot se pričakuje od povprečnega delavca (nasprotno ravnanje bi pomenilo hudo malomarnost), za škodo, ki je bila povzročena, ker tožnik stroja pred uporabo ni pregledal, toženi stranki ne odgovarja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – žalitev
Žalitev sodelavca na nacionalni osnovi predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, tako da je tožena stranka tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - izvensodna poravnava
Sodišče na poravnavo, ki je sklenjena med strankama pred pravdo, ni vezano, ampak lahko glede na okoliščine primera za škodo, ki jo delavec utrpi v delovni nesreči, prisodi dodatno odškodnino.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reorganizacija
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je zaradi združitve oddelkov in ukinitve delovnega mesta tožnice prenehala potreba po opravljanju njenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da potreba po delu, ki ga je opravljala, ni prenehala v celoti, ampak se sedaj delno opravlja na drugem delovnem mestu, ne vpliva na presojo zakonitosti odpovedi, saj sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija potrebna.