Čeprav je tožnik sklep o disciplinski odgovornosti prejel šele po izteku trimesečnega roka, vodenje disciplinskega postopka ni zastaralo. Tožena stranka je disciplinski postopek izvedla zakonito, saj je disciplinski organ v trimesečnem roku odločil o disciplinski odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0079537
ZPPSL člen 39, 117. ZGD člen 433, 433/1. ZPP člen 7.
sodba presenečenja – načelo kontradiktornosti – razpravno načelo – pobotanje v stečaju – posojila družbi namesto lastnega kapitala
Sodba, ki temelji na dejstvih, ki jih nobena izmed strank ni zatrjevala, je sodba presenečenja in predstavlja kršitev načela kontradiktornosti.
Družbeniki, v obravnavanem primeru tožena stranka, ki so dali posojilo v normalnih pogojih, lahko terjajo vrnitev posojila tako kot drugi upniki. To velja tudi v primeru, če je družba kasneje prišla v krizo in zato v stečaj ali prisilno poravnavo
Provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo, povečano za delovno dobo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj delovnopravna zakonodaja ne prepoveduje odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije.
Tožnica je delo opravljala na terenu, pri čemer se je do strank vozila s svojim osebnim avtomobilom, zaradi česar je – kljub temu, da ji tožena stranka ni izdala potnih nalogov za potovanja oziroma obiske strank – upravičena do povračila stroškov, ki so nastali zaradi potovanj oziroma obiskov strank, v višini vtoževane kilometrine.
pravilen sklic skupščine delniške družbe - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - ničnost letnega poročila - oblikovanje rezerv za lastne delnice - umik lastnih delnic - zmanjšanje osnovnega kapitala - namen zmanjšanja
Uprava tožene stranke bi morala pridobivati lastne delnice šele po tem, ko bi skupščina sprejela ustrezen sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Pravno dopusten je namreč tudi poenostavljen ali redni umik že pridobljenih lastnih delnic, kar z drugimi besedami tudi pomeni, da uprava družbe lahko med poslovnim letom pridobiva lastne poslovne delnice (brez vnaprejšnjega soglasja skupščine), pri čemer mora seveda pri tem narediti ustrezno oceno glede pričakovanega dobička na koncu poslovnega leta, saj je čisti dobiček običajno tisti vir (poleg statutarnih rezerv in drugih rezerv iz dobička), iz katerega se v bilanci stanja za določeno poslovno leto (v katerem so bili lastni deleži pridobljeni) oblikujejo rezerve za lastne deleže.
Zaradi neurejenega in nepreglednega gotovinskega poslovanja, ki ga je tožeča stranka dopuščala, tožencu ni mogoče očitati, da si je protipravno prisvojil določene zneske gotovine, ki so mu bili izročeni v zvezi z njegovim delom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – žalitev
Žalitev sodelavca na nacionalni osnovi predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, tako da je tožena stranka tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Toženec je z vloženo revizijo izpodbijal pravnomočno sodbo glede njegove 1/5 sporne nepremičnine in je v tem primeru vrednost spornega predmeta 1/5 vrednosti celotne nepremičnine, to pa pomeni, da je z revizijo izpodbijal vrednost spora 1.502,25 EUR, ta vrednost pa ne dosega vrednosti za dopustnost revizije (4.172,93 EUR).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reorganizacija
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je zaradi združitve oddelkov in ukinitve delovnega mesta tožnice prenehala potreba po opravljanju njenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da potreba po delu, ki ga je opravljala, ni prenehala v celoti, ampak se sedaj delno opravlja na drugem delovnem mestu, ne vpliva na presojo zakonitosti odpovedi, saj sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija potrebna.
Delavec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom le, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. To pomeni, da toženec, ki je ravnal na način, kot se pričakuje od povprečnega delavca (nasprotno ravnanje bi pomenilo hudo malomarnost), za škodo, ki je bila povzročena, ker tožnik stroja pred uporabo ni pregledal, toženi stranki ne odgovarja.
kolektivni delovni spor – splošni akt delodajalca – sprememba splošnega akta
Akt o sistemizaciji delovnih mest nasprotnega udeleženca ni nezakonit, saj ima delodajalec glede na potrebe delovnega procesa, glede na organizacijo dela in z namenom racionalizacije poslovanja ter upoštevaje razmere na trgu pravico s splošnim aktom po lastni presoji spremeniti poimenovanje delovnih mest, spremeniti zahteve za zasedbo delovnih mest in določiti drugačne pogoje za napredovanje, kar lahko privede do spremenjenega vrednotenja delovnih mest in posledično do nižjih osnovnih plač. Vendar s takšnim ravnanjem ne more posegati v že pridobljene pravice delavcev niti ne more enostransko posegati v sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pogodbe o zaposlitvi se namreč lahko spremenijo le s soglasjem posameznega delavca ali v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Sestopanje z zidarskega odra samo po sebi ne pomeni tvegane dejavnosti, ki bi zahtevala povečano previdnost, ki bi bistveno odstopala od običajne previdnosti pri vsakodnevnih zidarskih opravilih, niti ne gre za gibanje, ki bi zahtevalo večjo sposobnost in gibljivost. To pa ne pomeni, da takšna dejavnost, ki sama po sebi ni nevarna, ne more postati nevarna v posebnih okoliščinah. Posebne okoliščine so bile v tem sporu, da so bile prečke, na katere je stopala tožeča stranka, slabo pričvrščene, česar ni bilo mogoče opaziti, tako da je za nastalo škodo tožena stranka objektivno odgovorna.
Sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči vloge, ki ni bila vložena v zadostnem številu izvodov. Takšna vloga ni ne nepopolna ne nerazumljiva, zaradi česar je treba tudi stranko, ki jo zastopa odvetnik, pozvati, naj sodišču predloži zadostno število izvodov.
sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika - dokaz prehoda obveznosti - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - določna označba listine
Pogoj, določen v 3. odst. 24. čl. ZIZ pa je med drugim ta, da mora upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokazati, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla na novega dolžnika. Če je takšna listina zakon, sicer ni potrebe, da ga predloži, mora pa ga, tako kot je to predvideno v 1. odst. 24. čl. ZIZ, določno označiti.
Ker je tožnici delovno razmerje prenehalo po 1. juliju v tekočem koledarskem letu, je v tem letu pridobila pravico do celotnega letnega dopusta in pravico do izplačila celotnega regresa za letni dopust, ne glede na dejstvo, da letnega dopusta ni izkoristila v celoti.
Tožnik je po pooblaščencu vložil tožbo v zadostnem številu izvodov, skupaj z zadostnim številom prilog in pooblastilom za zastopanje. Kljub temu, da je po delnem odstopu zadeve pristojnemu sodišču v spisu le en izvod tožbe, skupaj z enim izvodom prilog in brez pooblastila za zastopanje, ni podlage za zavrženje tožbe. Tožba je bila ob vložitvi popolna.
konec izvršilnega postopka – izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe – umik predloga za izvršbo – izvršilni stroški – stroški umika
Izvršilni postopek se konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, to je z dokončnim poplačilom upnika. ZIZ v takem primeru ne predvideva izdaje posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe. Izdaja takšnega sklepa sicer ni protipravna, ni pa odločilna za samo končanje izvršilnega postopka. V predmetni zadevi je bil torej postopek končan, ko je banka dne obvestila sodišče, da je dolg dokončno poplačan. Umik predloga za izvršbo in v njem priglašeni stroški tega umika po končanem postopku ni bil potreben.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja – obseg ugovora – vsebina izreka sklepa o izvršbi
Iz vsebine ugovora dolžnice izhaja, da je dolžnica terjatvi ugovarjala v celoti, ne le v delu za katerega je predložila dokazilo o plačilu. Navaja namreč, da svojih obveznosti res ni poravnavala v točno določenih časovnih obdobjih, vendar pa jih je, kolikor ji je znano, poravnala. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da je dolžnica vložila delni obrazložen ugovor in da je glede neugovarjanega dela sklep o izvršbi postal pravnomočen. Taka odločitev sodišča pa ne ustreza dejanskemu stanju ter je sodišče prve stopnje v posledici zmotno ugotovljenega dejanska stanja sprejelo nepravilno materialnopravno odločitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki prišlo do prenehanja potrebe po delu tožnika iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve proizvodnje, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Za presojo ni bistveno, da je tožnik v času odpovednega roka delo opravljal v drugem obratu, saj to ne pomeni, da je obstajala možnost za zaposlitev na drugem delovnem mestu.
Tožnica je upravičena do odškodnine, ker ji tožena stranka kljub temu, da je zahtevala koriščenje letnega dopusta in s tem namenom predlagala podaljšanje odpovednega roka, do prenehanja delovnega razmerja ni omogočila koristiti letnega dopusta.