kolektivni delovni spor – splošni akt delodajalca – sprememba splošnega akta
Akt o sistemizaciji delovnih mest nasprotnega udeleženca ni nezakonit, saj ima delodajalec glede na potrebe delovnega procesa, glede na organizacijo dela in z namenom racionalizacije poslovanja ter upoštevaje razmere na trgu pravico s splošnim aktom po lastni presoji spremeniti poimenovanje delovnih mest, spremeniti zahteve za zasedbo delovnih mest in določiti drugačne pogoje za napredovanje, kar lahko privede do spremenjenega vrednotenja delovnih mest in posledično do nižjih osnovnih plač. Vendar s takšnim ravnanjem ne more posegati v že pridobljene pravice delavcev niti ne more enostransko posegati v sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pogodbe o zaposlitvi se namreč lahko spremenijo le s soglasjem posameznega delavca ali v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
pravilen sklic skupščine delniške družbe - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - ničnost letnega poročila - oblikovanje rezerv za lastne delnice - umik lastnih delnic - zmanjšanje osnovnega kapitala - namen zmanjšanja
Uprava tožene stranke bi morala pridobivati lastne delnice šele po tem, ko bi skupščina sprejela ustrezen sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Pravno dopusten je namreč tudi poenostavljen ali redni umik že pridobljenih lastnih delnic, kar z drugimi besedami tudi pomeni, da uprava družbe lahko med poslovnim letom pridobiva lastne poslovne delnice (brez vnaprejšnjega soglasja skupščine), pri čemer mora seveda pri tem narediti ustrezno oceno glede pričakovanega dobička na koncu poslovnega leta, saj je čisti dobiček običajno tisti vir (poleg statutarnih rezerv in drugih rezerv iz dobička), iz katerega se v bilanci stanja za določeno poslovno leto (v katerem so bili lastni deleži pridobljeni) oblikujejo rezerve za lastne deleže.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Sestopanje z zidarskega odra samo po sebi ne pomeni tvegane dejavnosti, ki bi zahtevala povečano previdnost, ki bi bistveno odstopala od običajne previdnosti pri vsakodnevnih zidarskih opravilih, niti ne gre za gibanje, ki bi zahtevalo večjo sposobnost in gibljivost. To pa ne pomeni, da takšna dejavnost, ki sama po sebi ni nevarna, ne more postati nevarna v posebnih okoliščinah. Posebne okoliščine so bile v tem sporu, da so bile prečke, na katere je stopala tožeča stranka, slabo pričvrščene, česar ni bilo mogoče opaziti, tako da je za nastalo škodo tožena stranka objektivno odgovorna.
Pogoj za začetek uživanja pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja, izplačevanje pokojnine gre uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Tožnik je do izplačevanja pravice do invalidske pokojnine upravičen od prvega naslednjega dne po odjavi iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju – stopnja invalidnosti – strokovno vprašanje – posledica opustitve založitve predujma za izvedenca
Kakšen je odstotek invalidnosti, je brez dvoma strokovno vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodno izvedenec in njegovo sodelovanje je v tem primeru nujno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zaradi neplačila predujma izvedbo tega dokaza opustilo. Ker pa je ugotavljanje stopnje invalidnosti dejansko in tudi strokovno vprašanje, je sodišče prve stopnje spoznavno krizo, ki je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja, utemeljeno pripisalo v škodo tožnika, ki nosi dokazno breme glede v tožbi zatrjevane stopnje invalidnosti.
predznamba – listina kot podlaga za vpis – cesijska pogodba kot podlaga za pridobitev lastninske pravice
Predznamba se dovoli na podlagi listin, ki verjetno izkazujejo pravni temelj pridobitve pravic. S cesijsko pogodbo se lastninska pravica ne more prenašati, zato na podlagi takšne listine predznamba ni mogoča.
povzročitev škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - samostojna denarna odškodnina za vsako od zatrjevanih oblik pravno priznane škode - oblike nepremoženjske škode - ločenost zahtevkov - tožbeni zahtevek
Sodišče mora oškodovancu za vsako obliko nepremoženjske škode prisoditi samostojno denarno odškodnino, tožnikov tožbeni zahtevek pa mora biti prilagojen temu oz. določbi 200. člena ZOR. Obstajajo sicer izjeme tega pravila, ki pa jih mora oškodovanec posebej utemeljiti.
najemna pogodba za poslovne prostore – odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore – sodna odpoved najemne pogodbe – oblikovalna tožba – izpraznitev poslovnega prostora
Najemna pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno. Najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas zato lahko preneha le na podlagi sodne odločbe, v kateri sodišče odloči, da se najemno razmerje odpoveduje. Medsebojno razmerje med najemnikom in najemodajalcem se ne razveže le z enostransko izjavo enega izmed pogodbenikov, ampak mora zato obstajati sodna odločba, ki odpravi takšno pravno razmerje.
ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 49, 54, 54/1. SPZ člen 212, 213, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 161, 161/3.
stvarna služnost - varstvo služnosti - nastanek služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - potrebnost in koristnost služnosti - ukinitev služnosti - vknjižba služnosti - podlaga za vknjižbo - ugotovitvena sodba - zemljiškoknjižno dovolilo - pravdni stroški - sosporniki - originaren nastanek služnosti - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev zgolj dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za njeno priposestvovanje, pač pa sta pomembni pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Ker toženca takšnega zahtevka nista postavila, je sodišče ob že ugotovljenih pogojih priposestvovanja služnosti zmotno presojalo njeno opravičljivost in spremenjene okoliščine.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
sprememba delodajalca – prenos dejavnosti – upravna odločba
Četudi tožena stranka ni sklenila pravnega posla glede prevzema dejavnosti oziroma prehoda delavcev (ampak je prišlo do prenosa dejavnosti na podlagi odločitve organa lokalne oblasti), je treba šteti, da so izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca po določbi 73. člena ZDR. Tožnica je iz navedenega razloga delo utemeljeno nadaljevala pri novem delodajalcu, ki je od tožene stranke dejavnost vzdrževanja prevzel, in je njen tožbeni zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki neutemeljen.
Da je leasingodajalec (tožeča stranka) zahtevke iz naslova jamčevanja v celoti (in ne zgolj v izterjavo) cediral na leasingojemalca potrjuje tudi dogovor pogodbenih strank v 2. in 9. čl. splošnih pogojev, da popolna ali delna neuporaba predmeta leasinga iz v čl. 9 navedenih razlogov, med njimi tudi odvzema in zasega predmeta leasinga, ne vpliva na pogodbo o leasingu in ostaja dolžnost leasingojemalca za plačilo vseh obveznosti po tej pogodbi. Ker je leasingodajalec cediral vse jamčevalne zahtevke na leasingojemalca je le ta edini upravičen uveljavljati te zahtevke.
Ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodnega odločanja, je treba že izplačano akontacijo odškodnine revalorizirati na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo – negatorna tožba – potek meje – priposestvovanje služnosti
Pomoč sodišča prava neuki stranki (12. čl. ZPP) ter t. i. razjasnjevalna obveznost sodišča v okviru materialno procesnega vodstva (285. čl. ZPP) nista neomejeni. Stranka je namreč tista, ki je dolžna navesti pravno relevantna dejstva, predlagati dokaze in postaviti ustrezen zahtevek. Obveznost sodišča ne more iti tako daleč, da bi bil sodnik dolžan namesto stranke dopolnjevati pomanjkljivo navedena dejstva in popravljati tožbeni zahtevek. Omenjeni načeli sta nujno omejeni z načelom dispozitivnosti (2. in 3. čl. ZPP) in ne smeta prekršiti dolžnosti sodnika, ki mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in enakopravno obravnavati obe stranki.
Sodišče v nepravdnem postopku skladno s 3. odst. 26. člena ZNP izvaja dokaze neformalno, brez dokaznega sklepa. Zaslišanje udeležencev ni obvezno, razen takrat, ko to zakon posebej določa.
Položitev novih komunalnih vodov je mogoče uvrstiti med tista investicijska vzdrževalna dela, za katera je potrebno soglasje vseh solastnikov nepremičnine, ker gre za njeno izboljšavo, ki ni vzdrževanje.
Iz vsebine pritožbe izhaja, da se dediča pritožujeta zoper sodno takso, zato naj sodišče prve stopnje v skladu z 1. odstavkom 27. člena ZST v zvezi z določilom 39. člena ZST-1 njuno pritožbo obravnava kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse.
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179, 182, 299, 299/2. ZVZD člen 9, 10, 32, 32/2, 33, 33/2.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nesreča pri delu – ravnanje oškodovanca – oprostitev objektivne odgovornosti
Objektivno odgovorni se svoje objektivne odgovornosti oprosti v primeru višje sile ali če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti, torej zaradi dejanja zunaj sfere objektivno odgovornega.
ZZK-1 člen 132, 132/4, 236, 236/5. ZPP člen 339/2, 339/2-11.
udeleženec zemljiškoknjižnega postopka – pravni interes – vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vročitev sklepa lastniku in predlagatelju – oseba, ki ne more biti pravdna stranka
Zgolj dejstvo, da sta solastnika nepremičnine, še ne izkazuje, da utegne biti zaradi vpisa (lastninske pravice pri solastninskem deležu I. H.) njun pravni interes prizadet (4. odstavek 132. člen ZZK-1). Nista udeleženca tega zemljiškoknjižnega postopka.
Sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine mora sodišče vročiti zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Zemljiškoknjižni lastnici je sklep poslalo, vendar se je pošiljka vrnila z oznako “umrla“. Z nadaljevanjem postopka je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je postopek vodilo z osebo, ki ne more biti pravdna stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055959
ZPSPP člen 24, 25, 25/2, 26, 26/1, 28. ZOR člen 219.
poslovni prostor – najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas – prenehanje najema – sodna odpoved najema poslovnih prostorov – vročitev tožbe – odpovedni rok – uporabnina – povprečna tržna najemnina – postavitev novega izvedenca
Vročitev tožbe je treba šteti za sodno odpoved najema poslovnih prostorov. Tako stališče je logično, saj 2. odstavek 29. člena ZPSPP določa, da se na podlagi odpovedi najemodajalca in zahteve za izpraznitev poslovnega prostora izda nalog o njegovi izpraznitvi. Zakon pri tem ne določa, da mora biti odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas uveljavljena s tožbenim zahtevkom. Odpoved najemnega razmerja se pri izpraznitvi poslovnega prostora postavlja kot predhodno vprašanje.
Uporabnina se po utrjenem stališču sodne prakse odmeri po kriteriju povprečne tržne najemnine.
Nestrinjanje tožnice z mnenjem samo po sebi ne utemeljuje predloga za novega izvedenca. Tožnica je podala pripombe, na katere je izvedenec podal izjasnitev, nato pa bil še zaslišan. Nadaljnjih pripomb tožnica ni imela in tudi ni vztrajala pri postavitvi novega izvedenca.
stroški postopka – umik tožbe – izpolnitev zahtevka - zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka - pojem krivde
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Določbo je potrebno razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe. O povrnitvi stroškov, če je z umikom tožbe „zamudila“, tako da umik ni neposredno sledil toženčevi izpolnitvi zahtevka, je potrebno odločiti na podlagi določila 1. odst. 156. člena ZPP.
odškodnina - avtomobilsko kasko zavarovanje – pravočasen dokaz – upoštevanje prekludiranega dokaza – vzročna zveza – prekoračena hitrost - vinjenost
Upoštevanje prekludiranega dokaza se ne more uveljavljati s pritožbo kot kršitev pravdnega postopka, ker ta kršitev postopka ni bistvena. Po določbi 1. točke 1. odst. 338. člena ZPP se namreč sme sodba s pritožbo izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb postopka, to je takšne, ki lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Pri ugotavljanju določenega dejstva izvedba več dokazov ne more vplivati na zakonitost in pravilnost ugotovitve dejstva v negativnem smislu.
Tožeča stranka ne vtožuje plačila oškodovancu izplačane odškodnine iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, ampak iz naslova avtomobilskega kasko zavarovanja. Zato je materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka v 939. členu ZOR.