nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - izvensodna poravnava
Sodišče na poravnavo, ki je sklenjena med strankama pred pravdo, ni vezano, ampak lahko glede na okoliščine primera za škodo, ki jo delavec utrpi v delovni nesreči, prisodi dodatno odškodnino.
Tožnica je upravičena do odškodnine, ker ji tožena stranka kljub temu, da je zahtevala koriščenje letnega dopusta in s tem namenom predlagala podaljšanje odpovednega roka, do prenehanja delovnega razmerja ni omogočila koristiti letnega dopusta.
Delavec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom le, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. To pomeni, da toženec, ki je ravnal na način, kot se pričakuje od povprečnega delavca (nasprotno ravnanje bi pomenilo hudo malomarnost), za škodo, ki je bila povzročena, ker tožnik stroja pred uporabo ni pregledal, toženi stranki ne odgovarja.
odškodnina - avtomobilsko kasko zavarovanje – pravočasen dokaz – upoštevanje prekludiranega dokaza – vzročna zveza – prekoračena hitrost - vinjenost
Upoštevanje prekludiranega dokaza se ne more uveljavljati s pritožbo kot kršitev pravdnega postopka, ker ta kršitev postopka ni bistvena. Po določbi 1. točke 1. odst. 338. člena ZPP se namreč sme sodba s pritožbo izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb postopka, to je takšne, ki lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Pri ugotavljanju določenega dejstva izvedba več dokazov ne more vplivati na zakonitost in pravilnost ugotovitve dejstva v negativnem smislu.
Tožeča stranka ne vtožuje plačila oškodovancu izplačane odškodnine iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, ampak iz naslova avtomobilskega kasko zavarovanja. Zato je materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka v 939. členu ZOR.
Da je leasingodajalec (tožeča stranka) zahtevke iz naslova jamčevanja v celoti (in ne zgolj v izterjavo) cediral na leasingojemalca potrjuje tudi dogovor pogodbenih strank v 2. in 9. čl. splošnih pogojev, da popolna ali delna neuporaba predmeta leasinga iz v čl. 9 navedenih razlogov, med njimi tudi odvzema in zasega predmeta leasinga, ne vpliva na pogodbo o leasingu in ostaja dolžnost leasingojemalca za plačilo vseh obveznosti po tej pogodbi. Ker je leasingodajalec cediral vse jamčevalne zahtevke na leasingojemalca je le ta edini upravičen uveljavljati te zahtevke.
OZ člen 131, 131/2, 168,171/1, 179. ZDR člen 43, 184/1. ZVZD člen 5.
nevarna stvar – nevarna dejavnost - poledenela tla – hoja po poledenelih tleh - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija plačane odškodnine -
Poledenela tla v zimskem času ni mogoče oceniti kot nevarno stvar oziroma hojo po poledenelem zemljišču kot nevarno dejavnost v smislu določbe 2. odst. 131. čl. OZ, zato je potrebno ravnanje zavarovanca tožene stranke ocenjevati po kriterijih splošne odškodninske odgovornosti.
Le zaradi dejstva, da je bil zimski čas z nizkimi temperaturami, pa od povprečno skrbnega človeka ni mogoče zahtevati, da hodi skrajno pazljivo zaradi možnosti, da bi bila tla lahko poledenela, saj sicer padca na poledenelih tleh ni mogoče preprečiti. Še zlasti pa to velja za klančine, na kateri je tožnik padel, saj je na neravnem poledenelem terenu padec zelo verjeten kljub veliki pazljivosti.
dejavnost s povečano nevarnostjo – policijsko posredovanje pri pretepu - objektivna odgovornost – odgovornost države
Nevarnost je pojem, ki odraža povečano stopnjo verjetnosti, da bo določeno dejstvo skupaj z drugimi, od njega neodvisnimi dejavniki, privedlo do škodne posledice.
Upoštevaje okoliščine primera: da je bil policist dolžan posredovati, ko je prispel na kraj dogodka, in zadržati vse kršitelje reda na mestu dogodka in se je bil velikemu tveganju dolžan izpostaviti, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, naj riziko za poškodbo v tako nevarnih okoliščinah trpi tisti, ki je nosilec takšne dejavnosti, to pa je država.
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179, 182, 299, 299/2. ZVZD člen 9, 10, 32, 32/2, 33, 33/2.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nesreča pri delu – ravnanje oškodovanca – oprostitev objektivne odgovornosti
Objektivno odgovorni se svoje objektivne odgovornosti oprosti v primeru višje sile ali če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti, torej zaradi dejanja zunaj sfere objektivno odgovornega.
stroški postopka – umik tožbe – izpolnitev zahtevka - zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka - pojem krivde
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Določbo je potrebno razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe. O povrnitvi stroškov, če je z umikom tožbe „zamudila“, tako da umik ni neposredno sledil toženčevi izpolnitvi zahtevka, je potrebno odločiti na podlagi določila 1. odst. 156. člena ZPP.
Ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodnega odločanja, je treba že izplačano akontacijo odškodnine revalorizirati na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
Če je stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, sodišče pa ji s plačilnim nalogom odmeri sodno takso, čeprav o predlogu za oprostitev še ni pravnomočno odločeno, je ugovor zoper takšen plačilni nalog, da je taksa neupravičeno oziroma preuranjeno odmerjena, šteti, da je vložen zaradi napačno odmerjene takse.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za zamudo roka - nekonkretiziranost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sploh ni zatrjevala razloga za zamudo roka za odgovor na tožbo, temveč je trdila zgolj to, da se je šele v izvršilnem postopku seznanila s tožbo in sodbo, kar pa pomeni zgolj ugotavljanje stanja, ki je nastalo zaradi njene procesne neaktivnosti, ker ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila vročena na podlagi fikcije vročitve. Zato je odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju predloga kot nedovoljenega pravilna.
vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta po sodišču
Ko se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti, s sklepom, določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Svojo odločitev mora ustrezno obrazložiti, da je mogoče takšno oceno tudi preveriti.
ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 49, 54, 54/1. SPZ člen 212, 213, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 161, 161/3.
stvarna služnost - varstvo služnosti - nastanek služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - potrebnost in koristnost služnosti - ukinitev služnosti - vknjižba služnosti - podlaga za vknjižbo - ugotovitvena sodba - zemljiškoknjižno dovolilo - pravdni stroški - sosporniki - originaren nastanek služnosti - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev zgolj dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za njeno priposestvovanje, pač pa sta pomembni pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Ker toženca takšnega zahtevka nista postavila, je sodišče ob že ugotovljenih pogojih priposestvovanja služnosti zmotno presojalo njeno opravičljivost in spremenjene okoliščine.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju – stopnja invalidnosti – strokovno vprašanje – posledica opustitve založitve predujma za izvedenca
Kakšen je odstotek invalidnosti, je brez dvoma strokovno vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodno izvedenec in njegovo sodelovanje je v tem primeru nujno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zaradi neplačila predujma izvedbo tega dokaza opustilo. Ker pa je ugotavljanje stopnje invalidnosti dejansko in tudi strokovno vprašanje, je sodišče prve stopnje spoznavno krizo, ki je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja, utemeljeno pripisalo v škodo tožnika, ki nosi dokazno breme glede v tožbi zatrjevane stopnje invalidnosti.
Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje z vprašanjem morebitnega priposestvovanja spornega dela tožnikove nepremičnine, ni ukvarjalo, glede na trditve tožencev pa bi se do tega pravnega vprašanja moralo opredeliti in ugovor tožencev podvreči materialnopravnim določilom, ki urejajo priposestvovanje.
Sklepa o dedovanju zaradi zmote pri sklepanju dednega dogovora ni mogoče razveljaviti, temveč je dedni dogovor mogoče izpodbijati le s posebno tožbo.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj spada v zapuščino po zapustniku kot denacionalizacijskem upravičencu, na podlagi dednega nasledstva za dedinje razglasilo A. M. C. do 1/2, P. P. in M. P. F. pa vsako do 1/4, povzelo dedni dogovor dedinj, odredilo vknjižbo lastninske pravice zemljiški knjigi, preknjižbo in izplačilo KDD d.d. Ljubljana oziroma SOD d.d. Ljubljana in S. d.d. L. odredilo izplačilo denarja iz naslova plačanih najemnin dedinjam. Ocenilo je tudi vrednost zapuščine in ugotovilo vrednost zapuščinske takse.
Zoper sklep se pritožuje dedinja A. M. C., zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določil procesnega prava ter predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Pritožnica z vsebino sklepa o dedovanju ne soglaša. Pri sklenitvi dednega dogovora je prišlo med dediči do zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj so dediči pri delitvi premoženja izhajali tudi iz dopisa občine ... z dne 26.5.2009, iz katerega je razvidno, da je bila pokojni M. P. izplačana najemnina v znesku 1.672.255,10 SIT za uporabo prostorov v stanovanjski hiši D. v. 54, last pokojnega J. K. in ne last M. P., kot je napačno ugotovila občina .... Izhajajoč iz očitne napake, so dediči v dobri veri sklenili dedni dogovor in prav v tej zmoti je temeljni razlog za razveljavitev sklenjenega dednega dogovora in hkrati osnova za sklenitev novega, pri katerem bo upoštevana tudi najemnina, ki jo je neupravičeno prejela pokojna M. P. namesto J. K.. Zaradi zmote, ki predstavlja bistveno napako volje, je dedni dogovor ničen ex tunc, kar pomeni, da sploh ni nastal, zato mora biti sklep o dedovanju razveljavljen. Hkrati dedinja predlaga, da začasna skrbnica zapuščine predloži poročilo o upravljanju s premoženjem, ki je bilo sedaj predmet zapuščinskega postopka, opozarja na pomanjkljivo formulacijo v dednem dogovoru glede parcel, preko katerih je priznana služnost komunalnih vodov, vztraja na izplačilu vseh zneskov, ki ji pripadajo iz naslova najemnin, v kolikor za dedinje ne bi bilo sprejemljivo izplačilo v denarju, naj se ji dodeli v last večja površina zemljišča parc. št. 12/1 in 11 k.o. ....
Pritožba ni utemeljena.
214. člen Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in spremembe, v nadaljevanju ZD) v 3. odstavku določa, da če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. Dedni dogovor torej ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju in tudi če bi bil dedni dogovor ničen, kar pa ni, to še ni podlaga za razveljavitev celotnega sklepa o dedovanju. Sicer pa je neutemeljena pritožbena navedba, da naj bi bil dedni dogovor ničen, saj zmota, ki jo pritožnica zatrjuje, predstavlja napako volje, kar pa je razlog za razveljavitev in ne za ugotovitev ničnosti. Tovrstnega razloga pa ni mogoče uveljavljati s pritožbo zoper sklep o dedovanju, temveč je dedni dogovor potrebno izpodbijati s posebno tožbo. Zatrjevana zmota pri sklenitvi dednega dogovora torej ne more biti razlog za razveljavitev sklepa o dedovanju.
Predlog za predložitev poročila o upravljanju s premoženjem za presojo izpodbijanega sklepa ni relevanten, tudi nadaljnje pritožbene navedbe pritožnice se nanašajo na obstoječi dedni dogovor oziroma na predlog za nadaljnji dogovor, kar za presojo izpodbijanega sklepa, glede na že obrazloženo, ni pravno relevantno.
Ob povedanem je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo dedinje A. M. C. zavrniti in izpodbijani sklep o dedovanju potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
najemna pogodba za poslovne prostore – odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore – sodna odpoved najemne pogodbe – oblikovalna tožba – izpraznitev poslovnega prostora
Najemna pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno. Najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas zato lahko preneha le na podlagi sodne odločbe, v kateri sodišče odloči, da se najemno razmerje odpoveduje. Medsebojno razmerje med najemnikom in najemodajalcem se ne razveže le z enostransko izjavo enega izmed pogodbenikov, ampak mora zato obstajati sodna odločba, ki odpravi takšno pravno razmerje.
Iz vsebine pritožbe izhaja, da se dediča pritožujeta zoper sodno takso, zato naj sodišče prve stopnje v skladu z 1. odstavkom 27. člena ZST v zvezi z določilom 39. člena ZST-1 njuno pritožbo obravnava kot zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse.