SKPgd člen 52, 52/2. SKPgd tarifna priloga točka 4.
stroški prevoza na delo
Določba 4. tč. tarifne priloge k SKPgd v povezavi z 2. tč. 52. čl. SKPgd pomeni, da je delodajalec delavcu dolžan povrniti celotne stroške javnega prevoza in ne le 60 % stroškov javnega prevoza, saj je v kolektivni pogodbi je določena le spodnja meja povračila stroškov, v tarifni prilogi k kolektivni pogodbi pa je določena dejanska višina povračila stroškov v višini zgornjih zneskov, do katerih so izplačila iz tega naslova pri ugotavljanju davčne osnove priznana kot odhodek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – poslovodja – razrešitev – zagovor
Razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov pomeni, da delavec (razrešeni poslovodja) ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, tako da ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev z vidika pogodbe o zaposlitvi pomeni utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
predračun stroškov stečajnega postopka – nagrada stečajnega upravitelja - nagrada stečajnemu upravitelju – zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja
Da bi sodišče, ki odloča o predračunu stroškov računovodskih storitev za potrebe stečajnega postopka, lahko preverilo višino obračuna računovodskih storitev v skladu z Računovodsko tarifo, mora ugotoviti, katera računovodska opravila so običajna v času trajanja vsakega stečajnega postopka in njihov obseg oziroma potreben čas izvedbe oziroma, za katera ocenjuje, da bodo v konkretnem primeru terjala dodatna računovodska opravila – stečajnemu upravitelju za opravila, ki jih v stečajnem postopku ni bil dolžan opraviti po pravilih, ki jih določa ZFPPIPP, nadomestilo za to opravilo ne more pripadati. Posledično pa po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče istih pravil o določitvi nadomestila nagrade za v zakonu določena opravila uporabiti tudi za določitev nagrade za tista opravila, ki so bila opravljena po določbah ZPPSL, torej pred 1. 10. 2008.
Med ostalimi pisanji, ki se vročajo osebno, je tudi sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba. Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če pa tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odstavek 142. člena ZPP).
tekst :
Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep N 3/2009-9 z dne 26.2.2009 zavrže.
Proti temu sklepu je nasprotni udeleženec po pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je pooblaščenka prejela sklep sodišča šele dne 6.4.2009. Sodišče je očitno poslalo sklep nasprotnemu udeležencu, ne da bi zahtevalo osebno vročitev. Sklicuje se na določbo 142. člena Zakona o pravdnem postopku. Osebna vročitev je potrebna prav iz razloga, da bi se stranki omogočilo pravno varstvo, zaradi česar je potrebno zagotoviti večjo previdnost pri vročanju, saj ta z navadno vročitvijo v poštni predal ni zagotovljena.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju pritožbe, ki jo je nasprotni udeleženec vložil proti sklepu z dne 26.2.2009, opr. št. N 3/2009-9, s katerim je sodišče meritorno odločilo o predlogu za določitev ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, oprlo na določbo 343. člena ZPP, ker je štelo, da je nasprotni udeleženec vložil pritožbo prepozno. Ugotovilo je, da je pooblaščenka nasprotnega udeleženca sklep prejela 3. 4. 2009, da je 15-dnevni pritožbeni rok potekel 20. 4. 2009, pritožbo pa je vložila 21. 4. 2009.
Iz povratnice v spisu, ki izkazuje vročitev sklepa z dne 26. 2. 2009 pooblaščenki nasprotnega udeleženca, je razvidno, da je bil sklep pooblaščenki dne 3. 4. 2009 vložen v poštni predal pri Pošti D., pri čemer pa je iz vlog pooblaščenke nasprotnega udeleženca razviden sedež pooblaščenke v D., na .... Pritožba zato pravilno opozarja, da bi bilo pri vročanju sklepa sodišče dolžno ravnati po določbi 142. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki ureja osebno vročitev. Med ostalimi pisanji, ki se vročajo osebno, je tudi sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba. Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če pa tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odstavek 142. člena ZPP). Ker je torej iz povratnice razvidno, da je bila sodna pošiljka, ki je vsebovala sklep z dne 26. 2. 2009, zgolj vložena v poštni predal pooblaščenke pri Pošti D., ne da bi bila ta pozvana, da jo osebno prevzame in brez pouka o posledicah, če tega ne stori, že zaradi tega vročitev sklepa pooblaščenki dne 3. 4. 2009 ni bila pravilno izvedena. Ker se šteje, da je bila opravljena takrat, ko jo je naslovnica dejansko prejela, torej 6. 4. 2009, je pritožba nasprotnega udeleženca, vložena 21. 4. 2009, pravočasna. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179, 182, 299, 299/2. ZVZD člen 9, 10, 32, 32/2, 33, 33/2.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nesreča pri delu – ravnanje oškodovanca – oprostitev objektivne odgovornosti
Objektivno odgovorni se svoje objektivne odgovornosti oprosti v primeru višje sile ali če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti, torej zaradi dejanja zunaj sfere objektivno odgovornega.
stvarna pristojnost – vrednost spornega razmerja – najemno razmerje - prekarij
Ker razmerje, ki ga v tožbi zaradi izselitve in izpraznitve poslovnih prostorov opisuje tožeča stranka, ni najemno razmerje, ampak tožbene navedbe kažejo na razmerje, ki traja do preklica (prekarij), je za določitev stvarne pristojnosti odločilna vrednost spornega predmeta.
Ker se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo odmerja po cenah na dan sodnega odločanja, je treba že izplačano akontacijo odškodnine revalorizirati na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
skupna obratovalnica – solidarna odgovornost imetnikov obratovalnice – pasivna legitimacija - identiteta tožene stranke – pravilna oznaka tožene stranke
Sodba bi učinkovala zoper obe stranki le, če bi bilo ves čas postopka jasno, da sta stranki postopka oba toženca, ki sta ves čas postopka za to vedela in je bila njuna identiteta kot tožene stranke ves čas postopka nesporna in jima ni bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. V konkretnem primeru pa je napaka v zapisu tožene stranke toženki nedvomno onemogočila sodelovanje v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zato takšna sodba ne obvezuje oziroma ne pogojuje njenega položaja dolžnice v tem izvršilnem postopku.
sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – dolžnost sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino – pravica do profitne najemnine - pravica do zasebne lastnine
Pravica do profitne najemnine velja le za nekdanje imetnike stanovanjske pravice in ne tudi za novega najemnika, na katerega preide pravica do sklenitve najemne pogodbe na podlagi 1. odstavka 109. člena SZ-1.
Uporabnik stanovanja mora biti naveden že v najemni pogodbi, sklenjeni s prejšnjim najemnikom, da nanj preide pravica do statusa novega najemnika.
Čeprav družba A.A., ki nastopa kot tretja pogodbena stranka, ni bila ustanovljena, pa so osebe, ki so s Pogodbo prevzele obveznosti in pridobile pravice kot člani civilnopravne družbene pogodbe, te pravice lahko prenesle na kasneje ustanovljeno tožečo stranko, glede na dopise tožene stranke z dne 6. 3. 1998 in 10. 3. 1998 pa je tožena stranka v tak prenos Pogodbe s konkludentnimi ravnanji tudi privolila. Gre torej za odstop pogodbe po 145. členu ZOR. Ker pa je obravnavana pogodba tripartitna je za veljavnost prenosa pogodbe potrebna privolitev vseh pogodbenih strank, torej tudi prve pogodbene stranke.
Glede zatrjevane fiksnosti pogodbe (do 1. 3. 1998) in s tem povezanim zastaranjem tožbenega zahtevka pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki že z dopisom z dne 10. 3. 1998 ponudila podaljšanje roka iz pogodbe, saj je v njem obljubljala realizacijo Pogodbe v skladu z razvojnimi plani tožeče stranke in zmožnostmi prezaposlovanja tožene stranke v skladu z dinamiko zapiranja do leta 2000, zaradi česar je tožeča stranka tudi po 1. 3. 1998 utemeljeno pričakovala izpolnitev pogodbenih obveznosti tožene stranke. Vse navedeno o podaljšanju roka izpolnitve Pogodbe velja seveda ob predpostavki, da je s takim podaljšanjem soglašala tudi prva pogodbena stranka, zato bo v ponovljenem postopku prvostopenjsko sodišče moralo presojati tudi to odločilno dejstvo.
Tožeča stranka vtožuje odškodnino zoper toženo stranko zaradi kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke in ne RS. Iz določb Pogodbe, ki jih obsežno citira pritožnik, jasno izhaja, da je šlo za faznost izpolnjevanja Pogodbe.
Evidentno je, da bi bilo mogoče ta odškodninski spor rešiti za toženo stranko in RS na različne načine, zato ne gre za enotna sospornika v smislu 196. člena ZPP, še manj za nujna sospornika, ko bi na pasivni strani lahko nastopala le skupaj, saj za kaj takega ni opore v materialnem pravu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - nadomeščanje odsotnega delavca
Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico tožena stranka ni vedela, da bo ena izmed delavk podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je ta delavka prenehala delati pri toženi stranki, tako ne more predstavljati zakonitega razloga za zaposlovanje za določen čas.
Da je leasingodajalec (tožeča stranka) zahtevke iz naslova jamčevanja v celoti (in ne zgolj v izterjavo) cediral na leasingojemalca potrjuje tudi dogovor pogodbenih strank v 2. in 9. čl. splošnih pogojev, da popolna ali delna neuporaba predmeta leasinga iz v čl. 9 navedenih razlogov, med njimi tudi odvzema in zasega predmeta leasinga, ne vpliva na pogodbo o leasingu in ostaja dolžnost leasingojemalca za plačilo vseh obveznosti po tej pogodbi. Ker je leasingodajalec cediral vse jamčevalne zahtevke na leasingojemalca je le ta edini upravičen uveljavljati te zahtevke.
Pogodbena obveznost tožeče stranke je bila plačati pogodbeno dogovorjenemu dobavitelju (AA, in ne morebiti dejanskemu ali kateremukoli dobavitelju) pogodbeno dogovorjen znesek za dobavo predmeta leasinga (spornega vozila – v pogodbi natančno navedenega).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055959
ZPSPP člen 24, 25, 25/2, 26, 26/1, 28. ZOR člen 219.
poslovni prostor – najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas – prenehanje najema – sodna odpoved najema poslovnih prostorov – vročitev tožbe – odpovedni rok – uporabnina – povprečna tržna najemnina – postavitev novega izvedenca
Vročitev tožbe je treba šteti za sodno odpoved najema poslovnih prostorov. Tako stališče je logično, saj 2. odstavek 29. člena ZPSPP določa, da se na podlagi odpovedi najemodajalca in zahteve za izpraznitev poslovnega prostora izda nalog o njegovi izpraznitvi. Zakon pri tem ne določa, da mora biti odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas uveljavljena s tožbenim zahtevkom. Odpoved najemnega razmerja se pri izpraznitvi poslovnega prostora postavlja kot predhodno vprašanje.
Uporabnina se po utrjenem stališču sodne prakse odmeri po kriteriju povprečne tržne najemnine.
Nestrinjanje tožnice z mnenjem samo po sebi ne utemeljuje predloga za novega izvedenca. Tožnica je podala pripombe, na katere je izvedenec podal izjasnitev, nato pa bil še zaslišan. Nadaljnjih pripomb tožnica ni imela in tudi ni vztrajala pri postavitvi novega izvedenca.
ZZK člen 21, 22, 82, 95, 95/3. ZZK-1 člen 158, 158/2, 158/2-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporaba ZZK in ZZK-1 – čas odločanja sodišča – ugovorni postopek – pritožbene novote - prekluzija
Ker je zemljiškoknjižna referentka o predlogu predlagateljice odločila pred uveljavitvijo ZZK-1, bi moralo sodišče tudi v ugovornem postopku uporabiti določbe ZZK.
Prekluzija glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov je v 92. členu ZZK predpisana le za pritožbeni postopek.
zapustnikovo premoženje – dodatni sklep o dedovanju
S sklepom o dedovanju sodišče odloči o zapustnikovem premoženju, ki ga je imel na dan svoje smrti. Za nepremično premoženje, last zapustnika, velja tisto premoženje, ki je vpisano na zapustnika v času smrti.
ZOR členi 18, 184, 186, 192, 200, 205, 295. ZJC člen 5, 8, 82. OZ člen 376. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14, 15.
padec pešca - povrnitev škode - vzdrževanje cest - elementi odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - trditvena podlaga - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca - standard povprečno skrbnega človeka - nastop zamude - tek zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - sprememba tožbe - zastaranje - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Trditveno in dokazno breme glede protipravnosti dejanja (škodljivega dejstva) in vzročne zveze je na strani tožnice. Tožnica bi drugo toženi stranki (občini) lahko očitala, da je opustila nadzor, ki ga je dolžna izvajati na podlagi določil ZJC, 7. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest in 1. člena pogodbe, ali da ni izbrala usposobljenega izvajalca, vendar pa tega ni storila. Očitala ji je le, da ceste ni ustrezno vzdrževala, kar pa glede na sklenjeno pogodbo s prvo toženo stranko ni bila njena dolžnost. Občina pa ne more odgovarjati za škodo zgolj zato, ker je lastnica infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij na območju občine, ki so namenjeni za izvajanje gospodarskih javnih služb.
Tožnici bi kot delavki pripadalo nadomestilo stroškov za prevoz na delo in prehrano le, če bi delala in bi ji dejansko tudi nastali. Ker pa je bila v bolniškem staležu, ji niso nastali (in s tem tudi ne škoda) in do njihovega povračila ni upravičena ne s strani delodajalca, ne s strani tožene stranke.
dejavnost s povečano nevarnostjo – policijsko posredovanje pri pretepu - objektivna odgovornost – odgovornost države
Nevarnost je pojem, ki odraža povečano stopnjo verjetnosti, da bo določeno dejstvo skupaj z drugimi, od njega neodvisnimi dejavniki, privedlo do škodne posledice.
Upoštevaje okoliščine primera: da je bil policist dolžan posredovati, ko je prispel na kraj dogodka, in zadržati vse kršitelje reda na mestu dogodka in se je bil velikemu tveganju dolžan izpostaviti, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, naj riziko za poškodbo v tako nevarnih okoliščinah trpi tisti, ki je nosilec takšne dejavnosti, to pa je država.