spor majhne vrednosti – prošnja za preložitev obravnave – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Opravičilo oziroma prošnja za preložitev obravnave sestoji, kolikor se nanaša na toženca, le iz gole navedbe, da bo na dan razpisanega naroka zaradi službene odsotnosti v tujini. Iz tako skopih navedb ni mogoče presoditi, ali je šlo za nujno službeno odsotnost.
zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju – stopnja invalidnosti – strokovno vprašanje – posledica opustitve založitve predujma za izvedenca
Kakšen je odstotek invalidnosti, je brez dvoma strokovno vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodno izvedenec in njegovo sodelovanje je v tem primeru nujno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zaradi neplačila predujma izvedbo tega dokaza opustilo. Ker pa je ugotavljanje stopnje invalidnosti dejansko in tudi strokovno vprašanje, je sodišče prve stopnje spoznavno krizo, ki je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja, utemeljeno pripisalo v škodo tožnika, ki nosi dokazno breme glede v tožbi zatrjevane stopnje invalidnosti.
ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 49, 54, 54/1. SPZ člen 212, 213, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 161, 161/3.
stvarna služnost - varstvo služnosti - nastanek služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - potrebnost in koristnost služnosti - ukinitev služnosti - vknjižba služnosti - podlaga za vknjižbo - ugotovitvena sodba - zemljiškoknjižno dovolilo - pravdni stroški - sosporniki - originaren nastanek služnosti - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev zgolj dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za njeno priposestvovanje, pač pa sta pomembni pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Ker toženca takšnega zahtevka nista postavila, je sodišče ob že ugotovljenih pogojih priposestvovanja služnosti zmotno presojalo njeno opravičljivost in spremenjene okoliščine.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
Da je leasingodajalec (tožeča stranka) zahtevke iz naslova jamčevanja v celoti (in ne zgolj v izterjavo) cediral na leasingojemalca potrjuje tudi dogovor pogodbenih strank v 2. in 9. čl. splošnih pogojev, da popolna ali delna neuporaba predmeta leasinga iz v čl. 9 navedenih razlogov, med njimi tudi odvzema in zasega predmeta leasinga, ne vpliva na pogodbo o leasingu in ostaja dolžnost leasingojemalca za plačilo vseh obveznosti po tej pogodbi. Ker je leasingodajalec cediral vse jamčevalne zahtevke na leasingojemalca je le ta edini upravičen uveljavljati te zahtevke.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058044
ZOR člen 149.
pogodba v korist tretjega – pridobitev lastninske pravice – sodelovanja v postopku
Pogodba v korist tretjega je sicer lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice. Vendar pa mora biti tretjemu dana možnost, da se izjavi, ali pravico sprejema ali ne. Takšno možnost mu mora dati nazadnje tudi zemljiškoknjižno sodišče, kadar vknjižbo nanj predlaga druga zainteresirana oseba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058086
URS člen 23. OZ člen 177, 179, 183, 335, 352, 352/1. ZPP člen 215, 285.
razžalitev dobrega imena in časti – okrnitev ugleda pravne osebe - povrnitev premoženjske škode – povrnitev premoženjske škode pri razžalitvi dobrega imena in časti – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina pravni osebi – prenehanje obveznosti – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok - odškodninske terjatve – materialno procesno vodstvo
Neresnična izjava o fizičnih osebah, ki imajo pomembno funkcijo v pravni osebi ali njenih organih, je hkrati podlaga za odškodninsko odgovornost v razmerju do fizične osebe (179. čl. OZ), pa tudi v razmerju do pravne osebe (183. čl. OZ). Gre torej za enega povzročitelja, ki je z enim škodnim dogodkom (izjavo) prizadel dva oškodovanca, ki imata posledično vsak svojo odškodninsko terjatev. Ko je naslovnik neresnične izjave zastopnik pravne osebe, je v trenutku, ko izve za neresnično izjavo in tistega, ki jo je zoper njega (kot zastopnika) naperil, s tem seznanjena tudi pravna oseba, ki jo zastopa. V istem trenutku začne teči subjektivni zastaralni rok za obe odškodninski terjatvi.
Dokazni predlog tožene stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožeče stranke. Tožeča stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve, zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko podala tudi sama.
ZZK člen 21, 22, 82, 95, 95/3. ZZK-1 člen 158, 158/2, 158/2-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporaba ZZK in ZZK-1 – čas odločanja sodišča – ugovorni postopek – pritožbene novote - prekluzija
Ker je zemljiškoknjižna referentka o predlogu predlagateljice odločila pred uveljavitvijo ZZK-1, bi moralo sodišče tudi v ugovornem postopku uporabiti določbe ZZK.
Prekluzija glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov je v 92. členu ZZK predpisana le za pritožbeni postopek.
zapustnikovo premoženje – dodatni sklep o dedovanju
S sklepom o dedovanju sodišče odloči o zapustnikovem premoženju, ki ga je imel na dan svoje smrti. Za nepremično premoženje, last zapustnika, velja tisto premoženje, ki je vpisano na zapustnika v času smrti.
URS člen 26. OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZOR člen 155, 200, 201, 202, 203.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev škode – sojenje v razumnem roku – pravno priznana škoda po ZOR in OZ
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v določbah OZ in ZOR ni pravno priznana, priznal jo je šele ZVPSBNO.
Sklepa o dedovanju zaradi zmote pri sklepanju dednega dogovora ni mogoče razveljaviti, temveč je dedni dogovor mogoče izpodbijati le s posebno tožbo.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj spada v zapuščino po zapustniku kot denacionalizacijskem upravičencu, na podlagi dednega nasledstva za dedinje razglasilo A. M. C. do 1/2, P. P. in M. P. F. pa vsako do 1/4, povzelo dedni dogovor dedinj, odredilo vknjižbo lastninske pravice zemljiški knjigi, preknjižbo in izplačilo KDD d.d. Ljubljana oziroma SOD d.d. Ljubljana in S. d.d. L. odredilo izplačilo denarja iz naslova plačanih najemnin dedinjam. Ocenilo je tudi vrednost zapuščine in ugotovilo vrednost zapuščinske takse.
Zoper sklep se pritožuje dedinja A. M. C., zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določil procesnega prava ter predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Pritožnica z vsebino sklepa o dedovanju ne soglaša. Pri sklenitvi dednega dogovora je prišlo med dediči do zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj so dediči pri delitvi premoženja izhajali tudi iz dopisa občine ... z dne 26.5.2009, iz katerega je razvidno, da je bila pokojni M. P. izplačana najemnina v znesku 1.672.255,10 SIT za uporabo prostorov v stanovanjski hiši D. v. 54, last pokojnega J. K. in ne last M. P., kot je napačno ugotovila občina .... Izhajajoč iz očitne napake, so dediči v dobri veri sklenili dedni dogovor in prav v tej zmoti je temeljni razlog za razveljavitev sklenjenega dednega dogovora in hkrati osnova za sklenitev novega, pri katerem bo upoštevana tudi najemnina, ki jo je neupravičeno prejela pokojna M. P. namesto J. K.. Zaradi zmote, ki predstavlja bistveno napako volje, je dedni dogovor ničen ex tunc, kar pomeni, da sploh ni nastal, zato mora biti sklep o dedovanju razveljavljen. Hkrati dedinja predlaga, da začasna skrbnica zapuščine predloži poročilo o upravljanju s premoženjem, ki je bilo sedaj predmet zapuščinskega postopka, opozarja na pomanjkljivo formulacijo v dednem dogovoru glede parcel, preko katerih je priznana služnost komunalnih vodov, vztraja na izplačilu vseh zneskov, ki ji pripadajo iz naslova najemnin, v kolikor za dedinje ne bi bilo sprejemljivo izplačilo v denarju, naj se ji dodeli v last večja površina zemljišča parc. št. 12/1 in 11 k.o. ....
Pritožba ni utemeljena.
214. člen Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in spremembe, v nadaljevanju ZD) v 3. odstavku določa, da če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. Dedni dogovor torej ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju in tudi če bi bil dedni dogovor ničen, kar pa ni, to še ni podlaga za razveljavitev celotnega sklepa o dedovanju. Sicer pa je neutemeljena pritožbena navedba, da naj bi bil dedni dogovor ničen, saj zmota, ki jo pritožnica zatrjuje, predstavlja napako volje, kar pa je razlog za razveljavitev in ne za ugotovitev ničnosti. Tovrstnega razloga pa ni mogoče uveljavljati s pritožbo zoper sklep o dedovanju, temveč je dedni dogovor potrebno izpodbijati s posebno tožbo. Zatrjevana zmota pri sklenitvi dednega dogovora torej ne more biti razlog za razveljavitev sklepa o dedovanju.
Predlog za predložitev poročila o upravljanju s premoženjem za presojo izpodbijanega sklepa ni relevanten, tudi nadaljnje pritožbene navedbe pritožnice se nanašajo na obstoječi dedni dogovor oziroma na predlog za nadaljnji dogovor, kar za presojo izpodbijanega sklepa, glede na že obrazloženo, ni pravno relevantno.
Ob povedanem je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo dedinje A. M. C. zavrniti in izpodbijani sklep o dedovanju potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - tehnična brezhibnost vozila – neustrezne pnevmatike – pomanjkljivost na avtu - vzročna zveza
6. točka 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti pravi, da zavarovana in sozavarovana oseba izgubita svoje pravice iz zavarovanja, če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno. Nadalje pa pravi, da se šteje, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno tedaj, če ni imelo veljavne nalepke za tehnični pregled.
Razlog za nastanek obravnavane prometne nezgode gre iskati v prometno neprimernem in napačnem ravnanju voznika in ne v neizpravnosti avtomobila.
Ker sodišče prve stopnje pred izdajo zavrnilne zamudne sodbe tožnika ni pozvalo na odpravo nesklepčnosti tožbe, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za zamudo roka - nekonkretiziranost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sploh ni zatrjevala razloga za zamudo roka za odgovor na tožbo, temveč je trdila zgolj to, da se je šele v izvršilnem postopku seznanila s tožbo in sodbo, kar pa pomeni zgolj ugotavljanje stanja, ki je nastalo zaradi njene procesne neaktivnosti, ker ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila vročena na podlagi fikcije vročitve. Zato je odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju predloga kot nedovoljenega pravilna.
vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta po sodišču
Ko se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti, s sklepom, določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Svojo odločitev mora ustrezno obrazložiti, da je mogoče takšno oceno tudi preveriti.
Prvi odstavek 14. člena ZST določa, da sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Taksna obveznost za vloženo tožbo je nastala z njeno vložitvijo (2. odstavek 4. člena ZST) in zato predlog za oprostitev glede na citirano določilo v nobenem primeru ne more veljati za nazaj. Ker predlogu za oprostitev plačila sodne takse torej ni mogoče ugoditi za nazaj, je sodišče ravnalo prav, ko je predlog zavrglo kot prepozen.
Nepremično premoženje, ki je predmet sedanjega spora, v zapuščino po materi ni bilo zajeto, niti iz spisa ne izhaja, da bi bilo v zapuščinskem postopku po materi to premoženje že kakorkoli obravnavano. V takšni situaciji pa tožbenega zahtevka tožnice ni mogoče obravnavati z vidika 224. člena ZD, temveč je potrebno v primeru spora tak zahtevek obravnavati kot lastninsko tožbo.
Kljub temu, da je bila tožniku na podlagi odločitev tožene stranke dvakrat nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni podana njena odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo, saj tožnika ni šikanirala, tako da bi mu namenoma povzročila škodo v obliki strahu in duševnih bolečin.
Krivda voznika, ki v križišču izsili prednost pri zavijanju v levo, je bistveno večja od krivde nasproti vozečega voznika, ki s preveliko hitrostjo (80km/h ob omejitvi 50 km/h) pripelje po prednostni cesti. Za nastalo nesrečo je zavarovanec tožene stranke odgovoren v 80%, prispevek tožnika pa je 20%.
Tožnik s tožbo ne zahteva realizacije tistega pogodbenega interesa, zaradi katerega je pogodbo sklenil, torej pravilne izpolnitve. Tožnikov zahtevek za znižanje kupnine je usmerjen v varstvo načela enake vrednosti dajatev, ki je temeljno načelo dvostranskih odplačnih pravnih poslov. Zahtevek za znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni prikrajšan z nakupom stvari z napako. Kupnina se tako zniža glede na razmerje med vrednostjo stanovanja brez napake in vrednostjo stanovanja z napako.