starostna pokojnina – delna pokojnina – ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo – pravna praznina – samozaposleni – prenehanje zavarovanja
Za delavce v delovnem razmerju in za samozaposlene je pogoj, ki mora biti izpolnjen za priznanje pravice do delne pokojnine, prenehanje obveznega zavarovanja za poln delovni čas ter nato zavarovanje za delo z največ polovico polnega delovnega časa.
Konkurenčna klavzula, dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, ne velja (nima učinka med strankama), ker v njej ni določeno denarno nadomestilo za njeno spoštovanje. Določba 3. odstavka 39. člena ZDR kogentno določa, da v primeru, če se denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ne določi s pogodbo o zaposlitvi, potem konkurenčna klavzula ne velja. Ker konkurenčna klavzula ni veljavna, ne zavezuje nobene od strank pogodbe o zaposlitvi in tudi toženca pri izbiri nadaljnje zaposlitve ni omejevala. Toženec z zaposlitvijo pri konkurenčnem podjetju ni kršil pogodbe o zaposlitvi, zato zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179, 182, 299, 299/2. ZVZD člen 9, 10, 32, 32/2, 33, 33/2.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nesreča pri delu – ravnanje oškodovanca – oprostitev objektivne odgovornosti
Objektivno odgovorni se svoje objektivne odgovornosti oprosti v primeru višje sile ali če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti, torej zaradi dejanja zunaj sfere objektivno odgovornega.
Sklepa o dedovanju zaradi zmote pri sklepanju dednega dogovora ni mogoče razveljaviti, temveč je dedni dogovor mogoče izpodbijati le s posebno tožbo.
tekst :
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj spada v zapuščino po zapustniku kot denacionalizacijskem upravičencu, na podlagi dednega nasledstva za dedinje razglasilo A. M. C. do 1/2, P. P. in M. P. F. pa vsako do 1/4, povzelo dedni dogovor dedinj, odredilo vknjižbo lastninske pravice zemljiški knjigi, preknjižbo in izplačilo KDD d.d. Ljubljana oziroma SOD d.d. Ljubljana in S. d.d. L. odredilo izplačilo denarja iz naslova plačanih najemnin dedinjam. Ocenilo je tudi vrednost zapuščine in ugotovilo vrednost zapuščinske takse.
Zoper sklep se pritožuje dedinja A. M. C., zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določil procesnega prava ter predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Pritožnica z vsebino sklepa o dedovanju ne soglaša. Pri sklenitvi dednega dogovora je prišlo med dediči do zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj so dediči pri delitvi premoženja izhajali tudi iz dopisa občine ... z dne 26.5.2009, iz katerega je razvidno, da je bila pokojni M. P. izplačana najemnina v znesku 1.672.255,10 SIT za uporabo prostorov v stanovanjski hiši D. v. 54, last pokojnega J. K. in ne last M. P., kot je napačno ugotovila občina .... Izhajajoč iz očitne napake, so dediči v dobri veri sklenili dedni dogovor in prav v tej zmoti je temeljni razlog za razveljavitev sklenjenega dednega dogovora in hkrati osnova za sklenitev novega, pri katerem bo upoštevana tudi najemnina, ki jo je neupravičeno prejela pokojna M. P. namesto J. K.. Zaradi zmote, ki predstavlja bistveno napako volje, je dedni dogovor ničen ex tunc, kar pomeni, da sploh ni nastal, zato mora biti sklep o dedovanju razveljavljen. Hkrati dedinja predlaga, da začasna skrbnica zapuščine predloži poročilo o upravljanju s premoženjem, ki je bilo sedaj predmet zapuščinskega postopka, opozarja na pomanjkljivo formulacijo v dednem dogovoru glede parcel, preko katerih je priznana služnost komunalnih vodov, vztraja na izplačilu vseh zneskov, ki ji pripadajo iz naslova najemnin, v kolikor za dedinje ne bi bilo sprejemljivo izplačilo v denarju, naj se ji dodeli v last večja površina zemljišča parc. št. 12/1 in 11 k.o. ....
Pritožba ni utemeljena.
214. člen Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in spremembe, v nadaljevanju ZD) v 3. odstavku določa, da če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. Dedni dogovor torej ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju in tudi če bi bil dedni dogovor ničen, kar pa ni, to še ni podlaga za razveljavitev celotnega sklepa o dedovanju. Sicer pa je neutemeljena pritožbena navedba, da naj bi bil dedni dogovor ničen, saj zmota, ki jo pritožnica zatrjuje, predstavlja napako volje, kar pa je razlog za razveljavitev in ne za ugotovitev ničnosti. Tovrstnega razloga pa ni mogoče uveljavljati s pritožbo zoper sklep o dedovanju, temveč je dedni dogovor potrebno izpodbijati s posebno tožbo. Zatrjevana zmota pri sklenitvi dednega dogovora torej ne more biti razlog za razveljavitev sklepa o dedovanju.
Predlog za predložitev poročila o upravljanju s premoženjem za presojo izpodbijanega sklepa ni relevanten, tudi nadaljnje pritožbene navedbe pritožnice se nanašajo na obstoječi dedni dogovor oziroma na predlog za nadaljnji dogovor, kar za presojo izpodbijanega sklepa, glede na že obrazloženo, ni pravno relevantno.
Ob povedanem je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo dedinje A. M. C. zavrniti in izpodbijani sklep o dedovanju potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti tako, da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče. Tožnik je po nesreči odšel domov in iskal zdravniško pomoč šele naslednje jutro. S takim ravnanjem je preprečil oz. onemogočil, da bi se pri njem ugotavljala prisotnost alkohola oz. drugih substanc v krvi.
skupna obratovalnica – solidarna odgovornost imetnikov obratovalnice – pasivna legitimacija - identiteta tožene stranke – pravilna oznaka tožene stranke
Sodba bi učinkovala zoper obe stranki le, če bi bilo ves čas postopka jasno, da sta stranki postopka oba toženca, ki sta ves čas postopka za to vedela in je bila njuna identiteta kot tožene stranke ves čas postopka nesporna in jima ni bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. V konkretnem primeru pa je napaka v zapisu tožene stranke toženki nedvomno onemogočila sodelovanje v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zato takšna sodba ne obvezuje oziroma ne pogojuje njenega položaja dolžnice v tem izvršilnem postopku.
DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0055926
ZDen člen 88. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14, 16.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja – nična pogodba – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Pogodba, s katero se na občino prenaša lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, na katerih je lastništvo sicer pridobila že na podlagi samega zakona (5. čl. ZLPP oziroma 14. čl. ZSKZ) in na katerih se ji dovoljuje vknjižba v zemljiško knjigo, ne predstavlja prepovedanega razpolaganja v smislu 88. čl. ZDen, temveč zakonsko predviden način izvedbe prenosa lastništva.
Predmet postopka se določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 so določene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora: zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora o določitvi nujne poti.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055923
ZIZ člen 64, 64/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 11, 304.
nedopustnost izvršbe na nepremičnini – vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev – narava dolga - zloraba procesnih pravic – vzdrževanje reda na glavni obravnavi - denarna kazen
Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe na nepremičnini, katere zemljiškoknjižni lastnik je eden od zakoncev, je treba ugotoviti, ali nepremičnina sodi v njuno skupno premoženje ter kakšna je narava dolga. Glede na to, da dolg izhaja iz delovanja družbe, katere edina ustanovitelja in družbenika sta bila tožnica in njen zakonec, gre za njun skupen dolg, zato zahtevek ne more biti utemeljen.
ZOR členi 18, 184, 186, 192, 200, 205, 295. ZJC člen 5, 8, 82. OZ člen 376. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14, 15.
padec pešca - povrnitev škode - vzdrževanje cest - elementi odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - trditvena podlaga - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca - standard povprečno skrbnega človeka - nastop zamude - tek zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - sprememba tožbe - zastaranje - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Trditveno in dokazno breme glede protipravnosti dejanja (škodljivega dejstva) in vzročne zveze je na strani tožnice. Tožnica bi drugo toženi stranki (občini) lahko očitala, da je opustila nadzor, ki ga je dolžna izvajati na podlagi določil ZJC, 7. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest in 1. člena pogodbe, ali da ni izbrala usposobljenega izvajalca, vendar pa tega ni storila. Očitala ji je le, da ceste ni ustrezno vzdrževala, kar pa glede na sklenjeno pogodbo s prvo toženo stranko ni bila njena dolžnost. Občina pa ne more odgovarjati za škodo zgolj zato, ker je lastnica infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij na območju občine, ki so namenjeni za izvajanje gospodarskih javnih služb.
Tožnici bi kot delavki pripadalo nadomestilo stroškov za prevoz na delo in prehrano le, če bi delala in bi ji dejansko tudi nastali. Ker pa je bila v bolniškem staležu, ji niso nastali (in s tem tudi ne škoda) in do njihovega povračila ni upravičena ne s strani delodajalca, ne s strani tožene stranke.
ZZK člen 21, 22, 82, 95, 95/3. ZZK-1 člen 158, 158/2, 158/2-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporaba ZZK in ZZK-1 – čas odločanja sodišča – ugovorni postopek – pritožbene novote - prekluzija
Ker je zemljiškoknjižna referentka o predlogu predlagateljice odločila pred uveljavitvijo ZZK-1, bi moralo sodišče tudi v ugovornem postopku uporabiti določbe ZZK.
Prekluzija glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov je v 92. členu ZZK predpisana le za pritožbeni postopek.
Tožena stranka je kršila določila pogodbe za dovoljeno prekoračitev sredstev na tekočem računu s tem, da je prekoračila dogovorjeni limit. Zaradi tega je bila pogodba razdrta, kot to izrecno predvideva določilo 6. točke navedene pogodbe, ki pravi, da banka v primeru nedovoljene prekoračitve ukine dovoljeno prekoračitev v celoti. Dodatna odpoved pogodbe s strani tožeče stranke torej ni bila potrebna, saj je bila ta razdrta v trenutku, ko je prišlo do kršitve pogodbe.
Tožnik s tožbo ne zahteva realizacije tistega pogodbenega interesa, zaradi katerega je pogodbo sklenil, torej pravilne izpolnitve. Tožnikov zahtevek za znižanje kupnine je usmerjen v varstvo načela enake vrednosti dajatev, ki je temeljno načelo dvostranskih odplačnih pravnih poslov. Zahtevek za znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni prikrajšan z nakupom stvari z napako. Kupnina se tako zniža glede na razmerje med vrednostjo stanovanja brez napake in vrednostjo stanovanja z napako.
ZPIZVZ člen 4, 4/2. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
starostna pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Toženec je po tem, ko je postala odločba o priznanju starostne pokojnine za nazaj dokončna in izvršljiva, tožniku izplačal zapadle prejemke, kar pomeni, da z izpolnitvijo obveznosti ni bil v zamudi in da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti (niti odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti).
Če je stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, sodišče pa ji s plačilnim nalogom odmeri sodno takso, čeprav o predlogu za oprostitev še ni pravnomočno odločeno, je ugovor zoper takšen plačilni nalog, da je taksa neupravičeno oziroma preuranjeno odmerjena, šteti, da je vložen zaradi napačno odmerjene takse.
zamudna sodba - dopolnitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe – tek roka za odgovor na tožbo v primeru dopolnitve tožbe – možnost sodelovanja v postopku
Dopolnitve tožbe z dne 24.4.2009 toženi stranki sploh ni vročilo, zato se 30-dnevni rok za odgovor na tožbo še ni iztekel. Ker torej vročitev dopolnjene tožbe ni bila opravljena (v spisu ni vročilnice), toženi stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058044
ZOR člen 149.
pogodba v korist tretjega – pridobitev lastninske pravice – sodelovanja v postopku
Pogodba v korist tretjega je sicer lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice. Vendar pa mora biti tretjemu dana možnost, da se izjavi, ali pravico sprejema ali ne. Takšno možnost mu mora dati nazadnje tudi zemljiškoknjižno sodišče, kadar vknjižbo nanj predlaga druga zainteresirana oseba.
Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje z vprašanjem morebitnega priposestvovanja spornega dela tožnikove nepremičnine, ni ukvarjalo, glede na trditve tožencev pa bi se do tega pravnega vprašanja moralo opredeliti in ugovor tožencev podvreči materialnopravnim določilom, ki urejajo priposestvovanje.
spor majhne vrednosti – prošnja za preložitev obravnave – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Opravičilo oziroma prošnja za preložitev obravnave sestoji, kolikor se nanaša na toženca, le iz gole navedbe, da bo na dan razpisanega naroka zaradi službene odsotnosti v tujini. Iz tako skopih navedb ni mogoče presoditi, ali je šlo za nujno službeno odsotnost.