najemna pogodba za poslovne prostore – odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore – sodna odpoved najemne pogodbe – oblikovalna tožba – izpraznitev poslovnega prostora
Najemna pogodba, ki je bila sklenjena za nedoločen čas, preneha z odpovedjo. Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno. Najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas zato lahko preneha le na podlagi sodne odločbe, v kateri sodišče odloči, da se najemno razmerje odpoveduje. Medsebojno razmerje med najemnikom in najemodajalcem se ne razveže le z enostransko izjavo enega izmed pogodbenikov, ampak mora zato obstajati sodna odločba, ki odpravi takšno pravno razmerje.
Tožena stranka je kršila določila pogodbe za dovoljeno prekoračitev sredstev na tekočem računu s tem, da je prekoračila dogovorjeni limit. Zaradi tega je bila pogodba razdrta, kot to izrecno predvideva določilo 6. točke navedene pogodbe, ki pravi, da banka v primeru nedovoljene prekoračitve ukine dovoljeno prekoračitev v celoti. Dodatna odpoved pogodbe s strani tožeče stranke torej ni bila potrebna, saj je bila ta razdrta v trenutku, ko je prišlo do kršitve pogodbe.
ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 49, 54, 54/1. SPZ člen 212, 213, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 161, 161/3.
stvarna služnost - varstvo služnosti - nastanek služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - potrebnost in koristnost služnosti - ukinitev služnosti - vknjižba služnosti - podlaga za vknjižbo - ugotovitvena sodba - zemljiškoknjižno dovolilo - pravdni stroški - sosporniki - originaren nastanek služnosti - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev zgolj dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za njeno priposestvovanje, pač pa sta pomembni pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Ker toženca takšnega zahtevka nista postavila, je sodišče ob že ugotovljenih pogojih priposestvovanja služnosti zmotno presojalo njeno opravičljivost in spremenjene okoliščine.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju – stopnja invalidnosti – strokovno vprašanje – posledica opustitve založitve predujma za izvedenca
Kakšen je odstotek invalidnosti, je brez dvoma strokovno vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodno izvedenec in njegovo sodelovanje je v tem primeru nujno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zaradi neplačila predujma izvedbo tega dokaza opustilo. Ker pa je ugotavljanje stopnje invalidnosti dejansko in tudi strokovno vprašanje, je sodišče prve stopnje spoznavno krizo, ki je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja, utemeljeno pripisalo v škodo tožnika, ki nosi dokazno breme glede v tožbi zatrjevane stopnje invalidnosti.
skupna obratovalnica – solidarna odgovornost imetnikov obratovalnice – pasivna legitimacija - identiteta tožene stranke – pravilna oznaka tožene stranke
Sodba bi učinkovala zoper obe stranki le, če bi bilo ves čas postopka jasno, da sta stranki postopka oba toženca, ki sta ves čas postopka za to vedela in je bila njuna identiteta kot tožene stranke ves čas postopka nesporna in jima ni bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. V konkretnem primeru pa je napaka v zapisu tožene stranke toženki nedvomno onemogočila sodelovanje v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zato takšna sodba ne obvezuje oziroma ne pogojuje njenega položaja dolžnice v tem izvršilnem postopku.
stvarna pristojnost – vrednost spornega razmerja – najemno razmerje - prekarij
Ker razmerje, ki ga v tožbi zaradi izselitve in izpraznitve poslovnih prostorov opisuje tožeča stranka, ni najemno razmerje, ampak tožbene navedbe kažejo na razmerje, ki traja do preklica (prekarij), je za določitev stvarne pristojnosti odločilna vrednost spornega predmeta.
SKPgd člen 52, 52/2. SKPgd tarifna priloga točka 4.
stroški prevoza na delo
Določba 4. tč. tarifne priloge k SKPgd v povezavi z 2. tč. 52. čl. SKPgd pomeni, da je delodajalec delavcu dolžan povrniti celotne stroške javnega prevoza in ne le 60 % stroškov javnega prevoza, saj je v kolektivni pogodbi je določena le spodnja meja povračila stroškov, v tarifni prilogi k kolektivni pogodbi pa je določena dejanska višina povračila stroškov v višini zgornjih zneskov, do katerih so izplačila iz tega naslova pri ugotavljanju davčne osnove priznana kot odhodek.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – poklicna bolezen
Ker je bila ugotovljena tožničina dolgotrajna in intenzivna izpostavljenost pri delu z alergeni, to je z lepilom Loctite in kovinskimi izdelki, ki so vsebovali nikelj, zaradi česar se je razvil alergijski kontaktni dermatitis, je mogoče dejavnost tožene stranke šteti za nevarno. Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, zato tožena stranka objektivno odgovarja.
Za to, da bi se na podlagi naknadno ugotovljenih plač (izplačil v obliki vrednostnih papirjev) na novo odmerjena višja pokojnina izplačala za nazaj, ni pravne podlage.
predračun stroškov stečajnega postopka – nagrada stečajnega upravitelja - nagrada stečajnemu upravitelju – zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja
Da bi sodišče, ki odloča o predračunu stroškov računovodskih storitev za potrebe stečajnega postopka, lahko preverilo višino obračuna računovodskih storitev v skladu z Računovodsko tarifo, mora ugotoviti, katera računovodska opravila so običajna v času trajanja vsakega stečajnega postopka in njihov obseg oziroma potreben čas izvedbe oziroma, za katera ocenjuje, da bodo v konkretnem primeru terjala dodatna računovodska opravila – stečajnemu upravitelju za opravila, ki jih v stečajnem postopku ni bil dolžan opraviti po pravilih, ki jih določa ZFPPIPP, nadomestilo za to opravilo ne more pripadati. Posledično pa po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče istih pravil o določitvi nadomestila nagrade za v zakonu določena opravila uporabiti tudi za določitev nagrade za tista opravila, ki so bila opravljena po določbah ZPPSL, torej pred 1. 10. 2008.
Med ostalimi pisanji, ki se vročajo osebno, je tudi sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba. Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če pa tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odstavek 142. člena ZPP).
tekst :
Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep N 3/2009-9 z dne 26.2.2009 zavrže.
Proti temu sklepu je nasprotni udeleženec po pooblaščenki vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je pooblaščenka prejela sklep sodišča šele dne 6.4.2009. Sodišče je očitno poslalo sklep nasprotnemu udeležencu, ne da bi zahtevalo osebno vročitev. Sklicuje se na določbo 142. člena Zakona o pravdnem postopku. Osebna vročitev je potrebna prav iz razloga, da bi se stranki omogočilo pravno varstvo, zaradi česar je potrebno zagotoviti večjo previdnost pri vročanju, saj ta z navadno vročitvijo v poštni predal ni zagotovljena.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju pritožbe, ki jo je nasprotni udeleženec vložil proti sklepu z dne 26.2.2009, opr. št. N 3/2009-9, s katerim je sodišče meritorno odločilo o predlogu za določitev ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, oprlo na določbo 343. člena ZPP, ker je štelo, da je nasprotni udeleženec vložil pritožbo prepozno. Ugotovilo je, da je pooblaščenka nasprotnega udeleženca sklep prejela 3. 4. 2009, da je 15-dnevni pritožbeni rok potekel 20. 4. 2009, pritožbo pa je vložila 21. 4. 2009.
Iz povratnice v spisu, ki izkazuje vročitev sklepa z dne 26. 2. 2009 pooblaščenki nasprotnega udeleženca, je razvidno, da je bil sklep pooblaščenki dne 3. 4. 2009 vložen v poštni predal pri Pošti D., pri čemer pa je iz vlog pooblaščenke nasprotnega udeleženca razviden sedež pooblaščenke v D., na .... Pritožba zato pravilno opozarja, da bi bilo pri vročanju sklepa sodišče dolžno ravnati po določbi 142. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki ureja osebno vročitev. Med ostalimi pisanji, ki se vročajo osebno, je tudi sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba. Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če pa tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odstavek 142. člena ZPP). Ker je torej iz povratnice razvidno, da je bila sodna pošiljka, ki je vsebovala sklep z dne 26. 2. 2009, zgolj vložena v poštni predal pooblaščenke pri Pošti D., ne da bi bila ta pozvana, da jo osebno prevzame in brez pouka o posledicah, če tega ne stori, že zaradi tega vročitev sklepa pooblaščenki dne 3. 4. 2009 ni bila pravilno izvedena. Ker se šteje, da je bila opravljena takrat, ko jo je naslovnica dejansko prejela, torej 6. 4. 2009, je pritožba nasprotnega udeleženca, vložena 21. 4. 2009, pravočasna. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.
Tožnik s tožbo ne zahteva realizacije tistega pogodbenega interesa, zaradi katerega je pogodbo sklenil, torej pravilne izpolnitve. Tožnikov zahtevek za znižanje kupnine je usmerjen v varstvo načela enake vrednosti dajatev, ki je temeljno načelo dvostranskih odplačnih pravnih poslov. Zahtevek za znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni prikrajšan z nakupom stvari z napako. Kupnina se tako zniža glede na razmerje med vrednostjo stanovanja brez napake in vrednostjo stanovanja z napako.
rok za odgovor na vlogo nasprotne stranke – opozorilo na posledice zamude roka – pravica do izjave v postopku
Sodišče sankcijo za nepravočasno izjavo v smislu 286.a člena ZPP lahko uveljavi samo v primeru, da stranko skupaj z določitvijo roka za odgovor opozori tudi na posledice zamude. Ker tega ni storilo, tožeča stranka v svoji pravici do izjave ne sme biti prikrajšana.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo – stiki - preživnina
Pri dodelitvi mladoletnega otroka je potrebno upoštevati tudi bivalne in materialne pogoje, a to okoliščino lahko preveri le v primeru, ko sta starša povsem enakovredna glede na njune osebnostne lastnosti.
ZZK člen 21, 22, 82, 95, 95/3. ZZK-1 člen 158, 158/2, 158/2-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporaba ZZK in ZZK-1 – čas odločanja sodišča – ugovorni postopek – pritožbene novote - prekluzija
Ker je zemljiškoknjižna referentka o predlogu predlagateljice odločila pred uveljavitvijo ZZK-1, bi moralo sodišče tudi v ugovornem postopku uporabiti določbe ZZK.
Prekluzija glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov je v 92. členu ZZK predpisana le za pritožbeni postopek.
DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0055926
ZDen člen 88. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14, 16.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja – nična pogodba – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Pogodba, s katero se na občino prenaša lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, na katerih je lastništvo sicer pridobila že na podlagi samega zakona (5. čl. ZLPP oziroma 14. čl. ZSKZ) in na katerih se ji dovoljuje vknjižba v zemljiško knjigo, ne predstavlja prepovedanega razpolaganja v smislu 88. čl. ZDen, temveč zakonsko predviden način izvedbe prenosa lastništva.
Predmet postopka se določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 so določene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora: zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora o določitvi nujne poti.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055923
ZIZ člen 64, 64/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 11, 304.
nedopustnost izvršbe na nepremičnini – vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev – narava dolga - zloraba procesnih pravic – vzdrževanje reda na glavni obravnavi - denarna kazen
Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe na nepremičnini, katere zemljiškoknjižni lastnik je eden od zakoncev, je treba ugotoviti, ali nepremičnina sodi v njuno skupno premoženje ter kakšna je narava dolga. Glede na to, da dolg izhaja iz delovanja družbe, katere edina ustanovitelja in družbenika sta bila tožnica in njen zakonec, gre za njun skupen dolg, zato zahtevek ne more biti utemeljen.