Če je stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, sodišče pa ji s plačilnim nalogom odmeri sodno takso, čeprav o predlogu za oprostitev še ni pravnomočno odločeno, je ugovor zoper takšen plačilni nalog, da je taksa neupravičeno oziroma preuranjeno odmerjena, šteti, da je vložen zaradi napačno odmerjene takse.
stvarna pristojnost – vrednost spornega razmerja – najemno razmerje - prekarij
Ker razmerje, ki ga v tožbi zaradi izselitve in izpraznitve poslovnih prostorov opisuje tožeča stranka, ni najemno razmerje, ampak tožbene navedbe kažejo na razmerje, ki traja do preklica (prekarij), je za določitev stvarne pristojnosti odločilna vrednost spornega predmeta.
dodelitev otroka v vzgojo in varstvo – stiki - preživnina
Pri dodelitvi mladoletnega otroka je potrebno upoštevati tudi bivalne in materialne pogoje, a to okoliščino lahko preveri le v primeru, ko sta starša povsem enakovredna glede na njune osebnostne lastnosti.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055923
ZIZ člen 64, 64/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 11, 304.
nedopustnost izvršbe na nepremičnini – vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev – narava dolga - zloraba procesnih pravic – vzdrževanje reda na glavni obravnavi - denarna kazen
Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe na nepremičnini, katere zemljiškoknjižni lastnik je eden od zakoncev, je treba ugotoviti, ali nepremičnina sodi v njuno skupno premoženje ter kakšna je narava dolga. Glede na to, da dolg izhaja iz delovanja družbe, katere edina ustanovitelja in družbenika sta bila tožnica in njen zakonec, gre za njun skupen dolg, zato zahtevek ne more biti utemeljen.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – poklicna bolezen
Ker je bila ugotovljena tožničina dolgotrajna in intenzivna izpostavljenost pri delu z alergeni, to je z lepilom Loctite in kovinskimi izdelki, ki so vsebovali nikelj, zaradi česar se je razvil alergijski kontaktni dermatitis, je mogoče dejavnost tožene stranke šteti za nevarno. Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, zato tožena stranka objektivno odgovarja.
ZOR členi 18, 184, 186, 192, 200, 205, 295. ZJC člen 5, 8, 82. OZ člen 376. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14, 15.
padec pešca - povrnitev škode - vzdrževanje cest - elementi odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - trditvena podlaga - odgovornost za vzdrževanje občinske ceste - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca - standard povprečno skrbnega človeka - nastop zamude - tek zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - sprememba tožbe - zastaranje - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Trditveno in dokazno breme glede protipravnosti dejanja (škodljivega dejstva) in vzročne zveze je na strani tožnice. Tožnica bi drugo toženi stranki (občini) lahko očitala, da je opustila nadzor, ki ga je dolžna izvajati na podlagi določil ZJC, 7. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest in 1. člena pogodbe, ali da ni izbrala usposobljenega izvajalca, vendar pa tega ni storila. Očitala ji je le, da ceste ni ustrezno vzdrževala, kar pa glede na sklenjeno pogodbo s prvo toženo stranko ni bila njena dolžnost. Občina pa ne more odgovarjati za škodo zgolj zato, ker je lastnica infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij na območju občine, ki so namenjeni za izvajanje gospodarskih javnih služb.
Tožnici bi kot delavki pripadalo nadomestilo stroškov za prevoz na delo in prehrano le, če bi delala in bi ji dejansko tudi nastali. Ker pa je bila v bolniškem staležu, ji niso nastali (in s tem tudi ne škoda) in do njihovega povračila ni upravičena ne s strani delodajalca, ne s strani tožene stranke.
Plačilo sodne takse po izteku dodatno postavljenega roka za plačilo in po izdaji sklepa o fikciji umika pritožbe ne sanira nepravočasnega plačila in posledične fikcije umika.
SKPgd člen 52, 52/2. SKPgd tarifna priloga točka 4.
stroški prevoza na delo
Določba 4. tč. tarifne priloge k SKPgd v povezavi z 2. tč. 52. čl. SKPgd pomeni, da je delodajalec delavcu dolžan povrniti celotne stroške javnega prevoza in ne le 60 % stroškov javnega prevoza, saj je v kolektivni pogodbi je določena le spodnja meja povračila stroškov, v tarifni prilogi k kolektivni pogodbi pa je določena dejanska višina povračila stroškov v višini zgornjih zneskov, do katerih so izplačila iz tega naslova pri ugotavljanju davčne osnove priznana kot odhodek.
skupna obratovalnica – solidarna odgovornost imetnikov obratovalnice – pasivna legitimacija - identiteta tožene stranke – pravilna oznaka tožene stranke
Sodba bi učinkovala zoper obe stranki le, če bi bilo ves čas postopka jasno, da sta stranki postopka oba toženca, ki sta ves čas postopka za to vedela in je bila njuna identiteta kot tožene stranke ves čas postopka nesporna in jima ni bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. V konkretnem primeru pa je napaka v zapisu tožene stranke toženki nedvomno onemogočila sodelovanje v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zato takšna sodba ne obvezuje oziroma ne pogojuje njenega položaja dolžnice v tem izvršilnem postopku.
predznamba – listina kot podlaga za vpis – cesijska pogodba kot podlaga za pridobitev lastninske pravice
Predznamba se dovoli na podlagi listin, ki verjetno izkazujejo pravni temelj pridobitve pravic. S cesijsko pogodbo se lastninska pravica ne more prenašati, zato na podlagi takšne listine predznamba ni mogoča.
povzročitev škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - samostojna denarna odškodnina za vsako od zatrjevanih oblik pravno priznane škode - oblike nepremoženjske škode - ločenost zahtevkov - tožbeni zahtevek
Sodišče mora oškodovancu za vsako obliko nepremoženjske škode prisoditi samostojno denarno odškodnino, tožnikov tožbeni zahtevek pa mora biti prilagojen temu oz. določbi 200. člena ZOR. Obstajajo sicer izjeme tega pravila, ki pa jih mora oškodovanec posebej utemeljiti.
Tožena stranka je kršila določila pogodbe za dovoljeno prekoračitev sredstev na tekočem računu s tem, da je prekoračila dogovorjeni limit. Zaradi tega je bila pogodba razdrta, kot to izrecno predvideva določilo 6. točke navedene pogodbe, ki pravi, da banka v primeru nedovoljene prekoračitve ukine dovoljeno prekoračitev v celoti. Dodatna odpoved pogodbe s strani tožeče stranke torej ni bila potrebna, saj je bila ta razdrta v trenutku, ko je prišlo do kršitve pogodbe.
Pritožbeno sodišče na kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP in 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ne pazi po uradni dolžnosti. To pomeni, da mora pritožnik kršitev uveljavljati in do te mere konkretizirano opredeliti, da ni potreben nikakršen uradni preizkus.
ZPIZVZ člen 4, 4/2. ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277. OZ člen 378.
starostna pokojnina - izplačilo pokojnine za nazaj - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Toženec je po tem, ko je postala odločba o priznanju starostne pokojnine za nazaj dokončna in izvršljiva, tožniku izplačal zapadle prejemke, kar pomeni, da z izpolnitvijo obveznosti ni bil v zamudi in da ni dolžan plačati zakonskih zamudnih obresti (niti odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti).
prehod obveznosti občine - sprememba občinskih predpisov - sporazum o delitvi obveznosti - pasivna legitimacija
Izvršilno sodišče ne sme meritorno ugotavljati legitimacije strank. Neutemeljen je ugovor dolžnice, da ni več pasivno legitimirana zaradi prehoda obveznosti na Občino G., na podlagi delitvene bilance oz. sporazuma med občinama. Ureditev medsebojnih premoženjskopravnih razmerij iz 100. člena ZLS ne vpliva na potek tega izvršilnega postopka, niti na stvarno in s tem procesno legitimacijo druge pogodbene stranke (dolžnice), saj sprememba predpisov o lokalni samoupravi oz. o drugačni organiziranosti občin v času sodnega postopka ne more iti v škodo upniku.
KZ člen 288, 288/4. ZKP člen 95, 95/1, 96, 96/2, 96/2/1-6, 371, 371/1, 371/1-3, 378, 378/4, 392, 392/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - razlike v kvantiteti in kvaliteti med prijavljenim dejanjem in njegovo opredelitvijo - opravičljiva zmota - zavest o protipravnosti
Pri kaznivem dejanju krive ovadbe po četrtem odstavku 288. člena KZ je treba ločiti med primeri, ko do dejanja kot do spremembe v zunanjem svetu sploh ni prišlo in primeri, ko je do takšnega dejanja sicer prišlo, vendar je to opredeljeno huje ali kot nekaj drugega od tistega, kar se je v resnici zgodilo.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0058044
ZOR člen 149.
pogodba v korist tretjega – pridobitev lastninske pravice – sodelovanja v postopku
Pogodba v korist tretjega je sicer lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice. Vendar pa mora biti tretjemu dana možnost, da se izjavi, ali pravico sprejema ali ne. Takšno možnost mu mora dati nazadnje tudi zemljiškoknjižno sodišče, kadar vknjižbo nanj predlaga druga zainteresirana oseba.
Ker sodišče prve stopnje pred izdajo zavrnilne zamudne sodbe tožnika ni pozvalo na odpravo nesklepčnosti tožbe, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za zamudo roka - nekonkretiziranost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sploh ni zatrjevala razloga za zamudo roka za odgovor na tožbo, temveč je trdila zgolj to, da se je šele v izvršilnem postopku seznanila s tožbo in sodbo, kar pa pomeni zgolj ugotavljanje stanja, ki je nastalo zaradi njene procesne neaktivnosti, ker ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila vročena na podlagi fikcije vročitve. Zato je odločitev prvostopnega sodišča o zavrženju predloga kot nedovoljenega pravilna.