prehod obveznosti občine - sprememba občinskih predpisov - sporazum o delitvi obveznosti - pasivna legitimacija
Izvršilno sodišče ne sme meritorno ugotavljati legitimacije strank. Neutemeljen je ugovor dolžnice, da ni več pasivno legitimirana zaradi prehoda obveznosti na Občino G., na podlagi delitvene bilance oz. sporazuma med občinama. Ureditev medsebojnih premoženjskopravnih razmerij iz 100. člena ZLS ne vpliva na potek tega izvršilnega postopka, niti na stvarno in s tem procesno legitimacijo druge pogodbene stranke (dolžnice), saj sprememba predpisov o lokalni samoupravi oz. o drugačni organiziranosti občin v času sodnega postopka ne more iti v škodo upniku.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055923
ZIZ člen 64, 64/1. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 11, 304.
nedopustnost izvršbe na nepremičnini – vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi - nepremičnina kot skupno premoženje zakoncev – narava dolga - zloraba procesnih pravic – vzdrževanje reda na glavni obravnavi - denarna kazen
Za presojo (ne)dopustnosti izvršbe na nepremičnini, katere zemljiškoknjižni lastnik je eden od zakoncev, je treba ugotoviti, ali nepremičnina sodi v njuno skupno premoženje ter kakšna je narava dolga. Glede na to, da dolg izhaja iz delovanja družbe, katere edina ustanovitelja in družbenika sta bila tožnica in njen zakonec, gre za njun skupen dolg, zato zahtevek ne more biti utemeljen.
Čeprav družba A.A., ki nastopa kot tretja pogodbena stranka, ni bila ustanovljena, pa so osebe, ki so s Pogodbo prevzele obveznosti in pridobile pravice kot člani civilnopravne družbene pogodbe, te pravice lahko prenesle na kasneje ustanovljeno tožečo stranko, glede na dopise tožene stranke z dne 6. 3. 1998 in 10. 3. 1998 pa je tožena stranka v tak prenos Pogodbe s konkludentnimi ravnanji tudi privolila. Gre torej za odstop pogodbe po 145. členu ZOR. Ker pa je obravnavana pogodba tripartitna je za veljavnost prenosa pogodbe potrebna privolitev vseh pogodbenih strank, torej tudi prve pogodbene stranke.
Glede zatrjevane fiksnosti pogodbe (do 1. 3. 1998) in s tem povezanim zastaranjem tožbenega zahtevka pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki že z dopisom z dne 10. 3. 1998 ponudila podaljšanje roka iz pogodbe, saj je v njem obljubljala realizacijo Pogodbe v skladu z razvojnimi plani tožeče stranke in zmožnostmi prezaposlovanja tožene stranke v skladu z dinamiko zapiranja do leta 2000, zaradi česar je tožeča stranka tudi po 1. 3. 1998 utemeljeno pričakovala izpolnitev pogodbenih obveznosti tožene stranke. Vse navedeno o podaljšanju roka izpolnitve Pogodbe velja seveda ob predpostavki, da je s takim podaljšanjem soglašala tudi prva pogodbena stranka, zato bo v ponovljenem postopku prvostopenjsko sodišče moralo presojati tudi to odločilno dejstvo.
Tožeča stranka vtožuje odškodnino zoper toženo stranko zaradi kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke in ne RS. Iz določb Pogodbe, ki jih obsežno citira pritožnik, jasno izhaja, da je šlo za faznost izpolnjevanja Pogodbe.
Evidentno je, da bi bilo mogoče ta odškodninski spor rešiti za toženo stranko in RS na različne načine, zato ne gre za enotna sospornika v smislu 196. člena ZPP, še manj za nujna sospornika, ko bi na pasivni strani lahko nastopala le skupaj, saj za kaj takega ni opore v materialnem pravu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - nadomeščanje odsotnega delavca
Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico tožena stranka ni vedela, da bo ena izmed delavk podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je ta delavka prenehala delati pri toženi stranki, tako ne more predstavljati zakonitega razloga za zaposlovanje za določen čas.
sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – dolžnost sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino – pravica do profitne najemnine - pravica do zasebne lastnine
Pravica do profitne najemnine velja le za nekdanje imetnike stanovanjske pravice in ne tudi za novega najemnika, na katerega preide pravica do sklenitve najemne pogodbe na podlagi 1. odstavka 109. člena SZ-1.
Uporabnik stanovanja mora biti naveden že v najemni pogodbi, sklenjeni s prejšnjim najemnikom, da nanj preide pravica do statusa novega najemnika.
sprememba tožbe – uveljavljanje obresti kot glavni zahtevek – privilegirana sprememba tožbe
Sprememba tožbe, s katero tožeča stranka obresti, ki so bile dotlej uveljavljane kot stranska terjatev, uveljavi kot glavni zahtevek, ni smotrna, če se zaradi tega spremeni stvarna pristojnost.
Če je bila vročitev neuspešna, ker se je dolžnik z naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo preselil oz. je na tem naslovu neznan, je pa upnik izkazal, da ima dolžnik še vedno uradno prijavljen naslov stalnega bivališča na istem naslovu, sodišče predloga za izvršbo ne bi smelo zavreči kot nepopolnega.
ugovor zoper sklep o izvršbi - širjenje ugovornih navedb - preizkus po uradni dolžnosti - neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Ker je na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ sodišče pri odločanju o ugovoru dolžno paziti po uradni dolžnosti še na razloge iz 1. do 4. točke in pri razlogu iz 7. točke na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, je pritožbeno sodišče preizkusilo, ali so nove okoliščine, ki jih zatrjuje v pritožbi, takšne, da bi moralo na te okoliščine paziti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, ali je dolžnik v teh navedbah prekludiran.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek - krajevna pristojnost pravdnega sodišča - dogovor o krajevni pristojnosti
V predlogu za izvršbo, ki ga je v tej zadevi vložil upnik, je v rubriki “Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora“ sicer zapisano, da je dogovorjeno Okrajno sodišče v Ljubljani, ni pa označen sporazum, s katerim je bila krajevna pristojnost dogovorjena. Sodišče prve stopnje torej ni imelo podlage za sklep, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo kakšno drugo sodišče, kot sodišče splošne pristojnosti za dolžnika.
Določba prvega odstavka 380. čl. OZ je bila v tožnikovem primeru že izčrpana, ko so mu bile s pravnomočno sodno odločbo priznane v celoti zamudne obresti, do katerih je upravičen. Če mu je zaradi zamude nastala višja škoda od zneska, ki ga je dobil na račun zamudnih obresti, ima po drugem odstavku 380. čl. OZ res pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Vendar mora v tem primeru izkazati elemente odškodninske odgovornosti. Izogibanje plačilu v izvršilnem postopku ne more predstavljati toženčevega protipravnega ravnanja, ki je eden od elementov odškodninske odgovornosti.
OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179. ZVCP-1 člen 119.
odškodninska odgovornost – pešec – imetnik nevarne stvari – voznik motornega vozila - soodgovornost
Kritično situacijo je povzročila peška. Vendar pa gre v obravnavanem primeru za konkurenco med odgovornostjo imetnika nevarne stvari in odgovornostjo udeleženca, ki v prometu ni udeležen z nevarno stvarjo. Zakon postavlja na prvo mesto odgovornost imetnika nevarne stvari, ko z domnevo vzročnosti uzakonja njegovo objektivno odgovornost. Te odgovornosti se lahko otrese le, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari, in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti, ali da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (1. in 2. odstavek 153. člena OZ). Deloma pa se oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo oziroma je deloma prispeval k njej (3. odstavek 153. člena OZ). Ker gre v obravnavanem primeru za krivdno dejanje ponesrečenke, je potrebno tehtati v konkurenci njunih odgovornosti tudi krivdno ravnanje toženca, pri tem pa upoštevati še njegovo strožjo objektivno odgovornost.
vpis lastninske pravice – vpis dolžnikove lastninske pravice – načelo dispozitivnosti – načelo formalnosti – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – upravičeni predlagatelj – udeleženec z interesom – predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga – dopolnitev in poprava zemljiškoknjižnega predloga – vročitev sklepa o zavrženju zemljiškoknjižnega predloga
Zemljiškoknjižni postopek za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja je v dispoziciji predlagatelja, v čigar korist se predlaga vknjižba lastninske pravice. Ne glede na voljo udeleženca z interesom lahko predlagatelj svoj zemljiškoknjižni predlog kadarkoli umakne in razpolaga z listinami, na podlagi katerih predlaga vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Udeleženec z interesom ne more namesto predlagatelja dopolniti formalno pomanjkljivega zemljiškoknjižnega predloga.
Če ima udeleženec z interesom (4. točka 132. člena ZZK-1) pravni interes in ga izkaže, da se opravi vpis pravice v korist druge osebe, lahko pod pogoji iz 128. člena ZZK-1 zahteva tak vpis. Vendar mora vložiti zemljiškoknjižni predlog. Udeleženčeve vloge, na katere se sklicuje pa niso zemljiškoknjižni predlogi, saj ne izpolnjujejo potrebnih obličnostnih in vsebinskih pogojev za zemljiškoknjižni predlog iz 139. in 140. člena ZZK-1.
6. člen Mednarodnega sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ od držav naslednic ne terja ponovne vzpostavitve stanovanjske pravice, temveč le, da se notranja zakonodaja države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami uporablja enako za vse osebe, ki so bili državljani SFRJ, brez diskriminacije glede na spol, raso, barvo, jezik, vero, politično ali drugo mnenje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali drugega stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055984
OZ člen 646, 646/2, 662, 664/1. ZPP člen 116/2, 124, 224/1, 224/4, 253, 254/2, 254/3.
gradbena pogodba - odgovornost za solidnost gradbe - neupoštevanje navodil naročnika – vrnitev v prejšnje stanje
Izvajalec ni odgovoren za neuspeh izvedene sanacije temeljev, saj brez svoje krivde dela ni opravil v celoti, čeprav je o potrebnosti del seznanil naročnika.
izredna pravna sredstva - revizija – pooblastilo za vložitev revizije - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku
Pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku mora biti ne samo novo (da izvira iz časa, ko je nastala pravica za vložitev revizije) temveč tudi posebno, v njem mora biti navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004462
ZVCP-1 člen 233, 233/1. ZP-1-UPB3 člen 26, 26/6, 155.
postopek o prekršku - prekoračitev hitrosti vožnje - odgovornost lastnika vozila - sankcija - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Ne prepričajo razlogi, ki jih sodišče prve stopnje navaja za omilitev globe in stranske sankcije kazenskih točk. Razglabljanje, da bo prej ali slej prišlo do zvišanja dovoljene hitrosti vsaj za 10 km/h, je brezpredmetno. Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon (125. čl. Ustave RS). Laična presoja, da je na hitri cesti, na kateri je bil prekršek storjen, dovoljena hitrost postavljena prenizko, ne more biti podlaga za to, da se obdolžencu izrečejo sankcije, predpisane v drugi zakonski določbi. Zato bi sodišče prve stopnje lahko storilcu odmerilo sankcijo pod mejo, ki je predpisana za prekršek po določbi e. točke 10. odst. 32. čl. ZVCP-1, le pod pogoji, ki jih določa šesti odstavek 26. čl. ZP-1, na katerega se sodišče sicer sklicuje.
ODZ paragraf 418, 431, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1468. ZTLR člen 24, 24/1, 29, 30, 30/3, 33, 72. SPZ člen 45, 269. ZOR člen 73, 384. ZPP člen 282, 282/2, 338, 338/1.
gradnja na tujem svetu - dobroverni graditelj - priposestvovanje - zadržanje zastaranja - zamudna sodba zaradi nepristopa na prvi narok za glavno obravnavo
Ker je tožnik zemljišče pridobil na podlagi veljavnega pravnega posla, torej na podlagi soglasja tedanjega zemljiškoknjižnega lastnika, ki se gradnji ni uprl oziroma ji ni nasprotoval, je dobroverni graditelj in je z gradnjo pridobil lastninsko pravico tako na zemljišču kot tudi na stavbi.
Vmesno obdobje, ko je bilo zemljišče v družbeni lasti, pomeni zadržanje zastaranja na podlagi določbe 384. člena ZOR v zvezi z določbo 3. odstavka 30. člena in 29. člena ZTLR.
Ker toženec ni prišel na prvi narok za glavno obravnavo, je nastala neizpodbojna domneva, da ni odgovoril na tožbo niti podal pripravljalne vloge oz. so vse trditve in dokazni podlagi iz omenjenih vlog procesno neupoštevne.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - kategorije motornih vozil - seštevek - število točk
Sodišče v obstoječi zakonodaji nima zakonske podlage za to, da bi pri presojanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kazenske točke seštevalo ločeno po kategorijah motornih vozil, s katerimi so bile kazenske točke dosežene.