javni uslužbenec - vojak - disciplinski postopek - disciplinska obravnava
Disciplinska obravnava ni bila nezakonito opravljena v tožnikovi nenavzočnosti. Izraba letnega dopusta ni razlog, zaradi katerega bi morala tožena stranka disciplinsko obravnavo preložiti, ker koriščenje letnega dopusta tožniku ni preprečevalo, da se disciplinske obravnave, o kateri je bil pravočasno obveščen, udeleži.
Glede na ugovor tožene stranke, da gre za nameščeno nesrečo (zavarovalniško goljufijo), je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo ne samo, kdo je odgovoren za nastanek prometne nezgode, temveč tudi, ali je do nje prišlo na zatrjevan način, pri čemer med zatrjevanjem tožnika in ugotovitvami sodišča ni prišlo do takšnih razhajanj, ki bi povzročila dvom v nastanek prometne nezgode na zatrjevani način.
Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti dokaz s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, kljub temu da tožnik ni v pred poravnalnim in prvim narokom za glavno obravnavo določenem instrukcijskem roku založil akontacije za plačilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja. Ker je akontacijo založil pred poravnalnim in prvim narokom za glavno obravnavo, ni bil prekludiran.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – smrt bližnjega – revalorizacija plačane odškodnine
Primerna denarna odškodnina zaradi smrti matere, zaradi česar je imela tožnica psihične težave, tako da je morala jemati zdravila, in s katero sta bili v prijateljskih odnosih, znaša 10.432,32 EUR.
ZPP člen 25, 25/1, 32, 481, 481/1, 481/1-1. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2. ZS člen 97, 97/2, 101, 101/1.
stvarna pristojnost - sodišče redne pristojnosti - povračilo nadomestil plače izplačanih zaradi bolniške odsotnosti delavca – zahtevek delodajalca
Za odločanje v sporu, v katerem delodajalec od Zavoda za zdravstveno zavarovanje zahteva povrnitev nadomestilo plače, ker je bil delavec zaradi bolezni začasno zadržan od dela, je pristojno sodišče splošne pristojnosti. V takem primeru spor ne vodi o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ni namreč delodajalec tisti, ki je obvezno zdravstveno zavarovan.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro
Ker v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni veljala kolektivna pogodba, ki bi določala kriterije za izbiro presežnih delavcev, se je tožena stranka po lastni presoji odločila, kateri izmed dveh delavk bo pogodbo o zaposlitvi odpovedala. Ker je v sodnem sporu dokazala, da je delo ene delavke postalo nepotrebno, torej da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je njeno ravnanje zakonito.
sprememba zakona o zemljiški knjigi – presoja dovoljenosti vpisa – vpis etažne lastnine pogoji za utemeljenost predloga za vpis etažne lastnine
Sprememba ZZK ne more imeti za posledico tega, da bi prej dovoljeni vpisi postali nedovoljeni. Dovoljenost vpisa je treba presojati po predpisih, ki so veljali v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga. Takrat je vpis etažne lastnine urejal ZPPLPS.
Da bi bil predlog za vpis etažne lastnine utemeljen, bi morala predlagatelja izdelati etažni načrt in priložiti ostale listine, ki se za vpis zahtevajo.
Stranke ni mogoče kaznovati zgolj zaradi vsebine dopisa svojemu pooblaščencu, če se ta, sicer nesprejemljiva vsebina, kasneje ni odrazila tudi na zunaj, to je v razmerju do sodišča in nasprotne stranke.
ZPP člen 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 13, 13/3.
izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks – nepopolna vloga odvetnika
V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Če nepopolno vlogo vloži odvetnik, jo sodišče zavrže in stranke ne poziva, da jo dopolni.
odškodninska odgovornost države - izbris iz registra stalnega prebivalstva – zakonodajna protipravnost - odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – poseg v čast in dobro ime
Za odločitev o začetku teka zastaranja ne more biti odločilen trenutek, ko je škoda prenehala nastajati. Odločilno je, kdaj bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
tožbene trditve - vezanost sodišča na trditveno podlago – sprememba trditvene podlage v pritožbi
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo le na dejstva, ki jih je tožeča stranka navajala v tožbi, saj je na trditveno podlago vezano. S trditvami v pritožbi spreminja tožbeno trditveno podlago, kar ni dopustno.
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni določeno kaj drugega. Kasnejša izstavitev računa s strani toženca na pričetek teka zastaralnega roka ne more vplivati. S tem bi bil izničen namen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja in v nasprotju s prepovedjo podaljševanja zastaralnega roka.
V pravni teoriji, ki ji sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da v primeru, če dolžnik pri pripoznavi določi višino dolga, velja pripoznava le do te višine. Tožnik je res pripoznal tožbeni zahtevek v znesku 300.000,00 SIT (sedaj 1.251,87 EUR), ker pa je ta znesek od tožnika že prejel in tožnik v tem delu povračila posojila ne zahteva, pripoznava zastarane obveznosti na (ne)utemeljenost nasprotnega tožbenega zahtevka ne vpliva.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – izpraznitev in izročitev nepremičnine – domneva lastninske pravice - pravica do posesti – služnost stanovanja – razpolaganje z idealnim delom na solastni stvari – obremenitev solastne stvari z ustanovitvijo služnosti stanovanja
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po 2. odst. 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča, ki jo predpisuje 3. odst. 44. člena ZPP, nastopi šele takrat, če tožeča stranka v takem primeru navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Po 1. odst. 11. člena SPZ se namreč domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo; v tem primeru sta to tožnika. Če toženci dvomijo o tem, da sta veljavno pridobila lastninsko pravico, imajo na voljo izbrisno tožbo.
Vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim idealnim delom, vendar le pravno. Samostojno sme odtujiti svoj idealni del, medtem ko obremenitev z ustanovitvijo služnosti stanovanja terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
ugotovitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni lastniški posestnik – raziskovalna dolžnost
Toženka ob sklepanju darilne pogodbe s svojo pravno prednico leta 2005 ni bila dobroverna, saj iz navedenih okoliščin izhaja, da je vedela, da se je solastniški delež njene prednice zmanjšal, tako da ni več znašal polovico. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravično očitalo toženki, da ni izpolnila svoje preiskovalne dolžnosti ob pridobitvi nepremičnine. Ker je bila nepremičnina v izključni posesti tožnika, ki ni bil prenosnik, je raziskovalna dolžnost zahtevala, da bi se toženka pozanimala, kakšna je njegova pravica na tej nepremičnini. Toženka po sklenitvi darilne pogodbe leta 2005 v hišo, ki stoji na sporni nepremičnini, ni vstopila, niti ni zanjo pridobila ključa, torej je nikoli ni prevzela v posest.
OZ člen 165, 179, 179/1, 299, 353, 353/2, 378. ZPP člen 8, 14, 154, 155, 163, 165, 165/2, 212, 337, 353, 353/2, 358, 358-2.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - višina odškodnine - poškodba obraza - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Prvi odstavek 179. člena OZ sicer kot podlago za prisojo odškodnine za nepremoženjsko škodo določa tudi duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice, vendar pa niti iz navedb tožnika v postopku na prvi stopnji niti iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, do okrnitve katere osebnostne pravice tožnika naj bi v posledici škodnega dogodka prišlo.
ZOdvT člen 22, 22/2, 36. ZOdvT tarifna številka 3100.
zastopanje po odvetniku - nagrada in stroški odvetnika za postopek
Odvetnica je upravičena tudi do nagrade za postopek, saj se je po prejemu sklepa o določitvi za zastopnico pridržani osebi, morala pred narokom pregledati predlog ter vso prejeto dokumentacijo. Vsa ta opravila predstavljajo razlog za upravičenost do nagrade za postopek.
zavrženje tožbe – obveznost plačila predujma za stroške postavitve začasnega zastopnika – zavrženje pritožbe zoper sklep o založitvi predujma – določitev višine predujma za začasnega zastopnika – sklep procesnega vodstva
Zoper sklep o založitvi predujma za stroške postavitve začasnega zastopnika ni pritožbe, saj gre za sklep procesnega vodstva med pripravami za glavno obravnavo. Višino predujma sodišče določi po prosti presoji, pri čemer upošteva vrsto spora, predvideno trajanje postopka in veljavno Odvetniško tarifo.