redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro
Ker v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni veljala kolektivna pogodba, ki bi določala kriterije za izbiro presežnih delavcev, se je tožena stranka po lastni presoji odločila, kateri izmed dveh delavk bo pogodbo o zaposlitvi odpovedala. Ker je v sodnem sporu dokazala, da je delo ene delavke postalo nepotrebno, torej da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je njeno ravnanje zakonito.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sindikalni zaupnik – posebno varstvo pred odpovedjo
Tožena stranka tožnici v času, ko je bila sindikalna zaupnica, brez soglasja sindikata ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZEKom člen 1, 2, 2/1, 23, 24, 24/1, 129, 129/1, 129/4, 129/5, 141, 141/1, 143, 143/1, 146, 146/1, 146/3. ZPP člen 18. OZ člen 120, 120/1.
začasna odredba - upravna pristojnost - sodna pristojnost – stvarna pristojnost – postopek pred APEK – ovira za začetek pravde – dodeljevanje zadev v gospodarskih sporih – zakoniti sodnik
Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS je v skladu z določbo 1. odstavka 129. člena ZEKom pristojna tudi za reševanje sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v RS, za reševanje katerih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (4. odstavek 129. člena ZEKom). Vendar pa se v primeru, če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred Agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, postopek reševanja spora pred Agencijo ustavi (5. odstavek 129. člena ZEKom).
Že začeti postopek reševanja spora pred Agencijo ni ovira za začetek pravde pred sodiščem, pa tudi ne pogoj za začetek postopka pred sodiščem.
tekst :
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
O b r a z l o ž i t e v
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o zavarovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zg 3/2009 z dne 30. 1. 2009 (1. točka izreka) in odločilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo (2. točka izreka).
Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Dolžnik je na pritožbo odgovoril.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik uvodoma očita prvostopnemu sodišču, da je bistveno kršilo določbe postopka, ker je sklep izdal sodnik, kateremu spis v reševanje sploh ni bil dodeljen. Navaja, da je sklep o zavarovanju z dne 30.1.2009 izdala sodnica A.A., ki je do izdaje izpodbijanega sklepa tudi vodila ugovorni postopek in upniku vročala v odgovor ugovor in pripravljalne vloge dolžnika, izpodbijani sklep z dne 6.5.2009 pa je izdal sodnik B.B.. Do predodelitve spisa naj bi prišlo šele potem, ko je bil izpodbijani sklep že izdan, in sicer z odredbo vodje oddelka za gospodarsko sodstvo z dne 12.5.2009.
Vodja oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani je v pojasnilu z dne 18. 6. 2009 navedla, da je v pravilih o dodeljevanju zadev v gospodarskih sporih, ki so vsebovana v letnem razporedu dela sodnikov 2009, določeno, da se samostojni predlog za izdajo začasne odredbe, če že teče spor med istima strankama, dodeli sodniku, ki obravnava spor, torej tožbo. Kadar je že bilo odločeno o samostojni začasni odredbi, se nato tudi tožba v isti zadevi dodeli sodniku, ki je obravnaval samostojno začasno odredbo (7. točka Pravil). Pravila tudi določajo, da se specializirane zadeve dodeljujejo le tistim sodnikom, ki so razporejeni na delo na posamezno specializirano področje, in da o eventualno potrebni predodelitvi zaradi specializacije odloča vodja oddelka. Tožba, ki se vodi pod opr. št. V Pg 976/2009, s katero je upnik opravičil izdano začasno odredbo, bi v kolikor ne bi šlo za specializirano zadevo s področja varstva konkurence, morala biti dodeljena v delo sodnici A.A., ker je že pred tem odločala o samostojni začasni odredbi opr. št. Zg 3/2009. Ker pa sodnica A.A. ni razporejena na delo na navedenem specializiranem področju, je bila tožba dodeljena sodniku B.B., ki je bil v trenutku prispetja tožbe na navedenem vpisniku zakoniti sodnik za to vrsto sporov. Zato je bila zadeva V Pg 976/2009 dne 6. 4. 2009 pravilno s strani vodje vpisnika dodeljena sodniku B.B.. Vodja oddelka je nato zaradi opisane specializacije glavne zadeve ustno odredila, da se navedenemu sodniku predodeli še spis Zg 3/2009, nakar je bil spis pomotoma, namesto vodji oddelka zaradi izdaje še pisne odredbe o predodelitvi, takoj posredovan v delo sodniku B.B., ki se je takoj lotil reševanja zadev in v obeh dne 6. 5. 2009 tudi odločil. Navedeno je tudi razlog, da je bila pisna odredba vodje oddelka izdelana šele 12. 5. 2009.
Predodelitev zadeve Zg 3/2009 je bila torej v skladu s Pravili o dodeljevanju zadev v gospodarskih sporih, vsebovanimi v letnem razporedu dela sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2009 in torej ni moč pritrditi pritožniku, da je bilo kršeno načelo zakonitega sodnika.
Sodni red sicer res izrecno ne govori o dodeljevanju zadev po specializaciji znotraj posameznega oddelka, kar pa sicer sodi v okvir notranje organizacije sodišča, ki je v pristojnosti predsednika sodišča. Ta z letnim razporedom dela določi razporeditev sodnikov na sodne oddelke oziroma pravno področje, na katerem izvajajo sodno oblast. Z njim določi tudi vodje oddelkov. Vodja oddelka skrbi za tekoče in strokovno delo na oddelku, za racionalno in enakomerno delitev zadev v skladu z vnaprej določenimi pravili o dodeljevanju zadev in letnim razporedom dela sodnega osebja ter opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu s Sodnim redom pisno pooblasti predsednik sodišča (2. odstavek 41. člena Sodnega reda). Vodja oddelka je torej v danem primeru imela pooblastilo za predodelitev zadeve drugemu sodniku.
V danem primeru ne gre za predodelitev v smislu 162., 164. in 170. člena Sodnega reda. Zato sklicevanje pritožnika na navedene določbe ni utemeljeno.
Kršitev določb postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) je podana, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno ali če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Navedena kršitev je podana, če je o zadevi sodil sodnik posameznik, pa bi bil moral soditi senat oziroma če je sodil senat v sestavi, ki je premalo številna. Podana je tudi takrat, kadar je odločbo izdelal sodnik, ki ni vodil in opravil glavne obravnave. Ni pa podana, kadar je o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi odločil sodnik, ki začasne odredbe ni izdal, kot to zmotno meni pritožnik. Ker v danem primeru narok ni bil opravljen, načelo neposrednosti ni moglo biti kršeno. Sodnik, kateremu je bila zadeva predodeljena, se je tako lahko seznanil z vsemi argumenti upnika in dolžnika.
Očitana bistvena kršitev določb postopka torej ni podana.
Utemeljeno pa pritožnik izpodbija odločitev prvostopnega sodišča, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi. Prvostopno sodišče je svojo odločitev temeljilo na ugotovitvi, da je sodišče odločalo v zadevah, za katere je v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/2004; v nadaljevanju ZEKom) pristojna odločati Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (v nadaljevanju Agencija). Ta naj v dani zadevi ne bi odločila ravno zato, ker je odločilo sodišče s sklepom o zavarovanju z dne 30.1.2009, odločilo pa naj bi o povsem enaki zadevi glede vzorčne ponudbe o medomrežnem povezovanju z omrežjem C.C. d.d. (v nadaljevanju RIO), skladno z 2. odstavkom 144. člena ZEKom ter že prej „naloženimi“ svojimi odločbami zoper zavezanko dolžnico C.C. d.d.. Ker je sodišče zavrglo tudi tožbo, s katero predlagatelj opravičuje ta predlog za izdajo začasne odredbe (opr. št. v pG 976/2009), je zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe v tej zadevi (Zg 3/2009).
Pritrditi je sicer treba pritožniku, da prvostopno sodišče svoje odločitve o stvarni nepristojnosti sodišča ni ustrezno obrazložilo. Je pa vendarle navedlo, da meni, da je za odločanje o predlagani začasni odredbi pristojna Agencija v skladu z ZEKom. Takšno stališče prvostopnega sodišča pa je zmotno.
Organizacijo in delovanje Agencija ureja Zakon o elektronskih komunikacijah. Agencija, kot neodvisen regulativen organ na področju zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij (1. člen, 1. odstavek 2. člena ZEKom) lahko od operaterja omrežja s pomembno tržno močjo (v danem primeru tožene stranke), kateremu je naložena obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom (1. odstavek 24. člena ZEKom), zahteva da objavi vzorčno ponudbo za medomrežno povezovanje oziroma operaterski dostop. Kaj mora vsebovati vzorčna ponudba, določa 23. člen ZEKom. Če vzorčna ponudba ne ustreza določbam tega zakona, sme Agencija z odločbo zahtevati njeno spremembo.
V skladu z določbo 1. odstavka 141. člena ZEKom Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov, v postopku nadzora po tem zakonu pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem zakonom ni drugače določeno (1. odstavek 143. člena ZEKom). Pravno sredstvo proti odločbi Agencije je v skladu s 1. odstavkom 146. člena ZEKom tožba v upravnem sporu, o kateri odloča Upravno sodišče RS (3. odstavek 146. člena ZEKom).
Agencija je v skladu z določbo 1. odstavka 129. člena ZEKom pristojna tudi za reševanje sporov med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v RS, za reševanje katerih se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (4. odstavek 129. člena ZEKom). Vendar pa se v primeru, če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred Agencijo o isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, postopek reševanja spora pred Agencijo ustavi (5. odstavek 129. člena ZEKom).
Iz navedenega torej sledi, da že začeti postopek reševanja spora pred Agencijo ni ovira za začetek pravde pred sodiščem, pa tudi ne pogoj za začetek postopka pred sodiščem.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagana začasna odredba meri na prepoved uveljavitve in izvajanja sprememb vzorčne ponudbe za razvezan dostop in skupno lokacijo z dne 31.12.2008 (razen v točki 2. in 3.) in vzorčne ponudbe za širokopasovni dostop z bitnim tokom z dne 31.1.2008 (razen spremembe točke 2.1.1 in 2.1.2) ter prepoved vsakršnega ravnanja, ki bi pomenilo enostransko spreminjanje pogodbenih pogojev ali kakršnokoli spremembo pravnega ali dejanskega položaja in pravic družbe D.D. d.o.o. (točke 1/c, d, e, f).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile sporne vzorčne ponudbe javno objavljene, v skladu s splošnim aktom Agencije (3. odstavek 23. člena ZEKom), ter so sestavni del pogodb, na katere se predlagana začasna odredba nanaša (2. člen Pogodbe št. 20/0/056/24 001 o polnem razvezanem dostopu do krajevne zanke C.C. (priloga A4); 1. člen Pogodbe št. 19/0/056/024 001 o skupnem razvezanem dostopu do krajevne zanke T. S. (priloga A5); 1. člen Pogodbe št. 18/0/056/024 001 o skupni lokaciji v objektih T. S. (priloga A6) itd.), kar je bilo predvideno že v samih vzorčnih ponudbah (npr. točka 1.1 vzorčne ponudbe za razvezan dostop do krajevne zanke in skupno lokacijo; priloga A8).
Vzorčne ponudbe, na katere se predlagana začasna odredba nanaša, imajo naravo splošnih pogojev pogodbe v skladu s 1. odstavkom 120. člena Obligacijskega zakonika in torej zavezujejo tako kot pogodbene določbe. Ker tožeča stranka zatrjuje ničnost teh pogojev in ker se spor nanaša na njuno medsebojno pogodbeno razmerje, ni pa reševanje tega spora v izključni upravni pristojnosti, odločitev prvostopnega sodišča o razveljavitvi začasne odredbe in zavrženju predloga za njeno izdajo ni bila pravilna.
Ker je torej prvostopno sodišče zmotno presodilo, da ni pristojno za odločanje v tem sporu, je bistveno kršilo določbe 18. člena ZPP, vsled česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 3. točki 1. odstavka 339. člena ZPP, kar je razveljavitveni razlog po 1. odstavku 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Sodišče druge stopnje je zadevo vrnilo istemu sodišču v nov postopek, ker kršitve postopka glede na njeno naravo ne more odpraviti samo.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti (in razveljavitev) redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ni utemeljen, saj je tožena stranka dokazala, da je izvajala spremembe v organizaciji družbe in sistemizaciji delovnih mest iz ekonomskih razlogov, s ciljem uspešnejšega finančnega poslovanja, in ne zaradi tožnikovega političnega prepričanja, kar bi bil neutemeljen razlog za odpoved.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – smrt bližnjega – revalorizacija plačane odškodnine
Primerna denarna odškodnina zaradi smrti matere, zaradi česar je imela tožnica psihične težave, tako da je morala jemati zdravila, in s katero sta bili v prijateljskih odnosih, znaša 10.432,32 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – letni dopust
Ker tožena stranka zaradi potreb delovnega procesa tožniku za sporno obdobje ni odobrila koriščenja letnega dopusta, mu je zaradi izostanka z dela utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
javni uslužbenec - vojak - disciplinski postopek - disciplinska obravnava
Disciplinska obravnava ni bila nezakonito opravljena v tožnikovi nenavzočnosti. Izraba letnega dopusta ni razlog, zaradi katerega bi morala tožena stranka disciplinsko obravnavo preložiti, ker koriščenje letnega dopusta tožniku ni preprečevalo, da se disciplinske obravnave, o kateri je bil pravočasno obveščen, udeleži.
prekluzija - novi dokazi v pritožbi - pritožbene novote - ugotovitev služnosti – priposestvovanje služnosti – najemna pogodba
V zvezi z novimi dokazi, ki jih je tožena stranka priložila pritožbi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za dopustno pritožbeno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP). Toženec ni izkazal, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Trditev, da za obstoj dokumentacije ni vedel, ker se je nahajala pri Z. B, ni zadosten razlog, saj je dolžnost strank, da si pravočasno priskrbijo potrebne dokaze oziroma se ustrezno pozanimajo, ali ti obstajajo. Gre za listine, ki se nanašajo na pravne prednike toženca, zato bi ob ustrezni skrbnosti zanje z veliko verjetnostjo lahko izvedel pravočasno. Toženec ni navedel, da bi se za obstoj takšne dokumentacije pri svojih pravnih prednikih, na dobro vero katerih se med drugim tudi sklicuje, sploh (pravočasno) pozanimal.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 23, 95, 96, 96/2, 123, 187.
invalid III. kategorije - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - brezposelna oseba - pokojninska doba - pogoji za priznanje pravice
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba njegov zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti presojati po ZPIZ. Po tem zakonu je kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je dopolnil 27 let in 12 dni pokojninske dobe, kot brezposelna oseba pa se je tudi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
Načelo vrstnega reda je razdelano tudi v 122. členu ZZK-1, ki izrecno določa, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Ni mogoče odločati po uradni dolžnosti o vpisu na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006, ne da bi se predhodno v skladu z načelom vrstnega reda reševanja vpisa odločalo o vpisu na podlagi predloga pod Dn. št. 30554/2003.
Prepoved voženj ob dejstvu, da je tožnik z dejanjem samopomoči vzpostavil prejšnje posestno stanje, nima vpliva na odločitev, ali je tožnik soposestnik zemljišča, po katerem opravlja vožnje.
potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana – razveljavitev opravljenih dejanj
Če poteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, sodišče s sklepom ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, to pa so neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja. Ne razveljavi pa sklepa o zavarovanju z začasno odredbo, saj je ta prenehal veljati že po samem zakonu, s potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana.
stroški postopka – povrnitev stroškov pri pripoznavi tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Okoliščina, da tožnik od toženca pred pravdo ni naslovil enake zahteve, kot je vsebovana v tožbenem zahtevku, upoštevaje konkretno situacijo, ki je dopuščala dve smiselno identični poti za dosego pravno enakega cilja, ne more preprečiti uporabe 157. člena ZPP, na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje (tožencu je naložilo, da plača tožniku njegove pravdne stroške).
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Tožnik ni upravičenec, ki bi izpolnil pogoje po 4. odst. 2. čl. ZPIZVZ, ker je 18. 10. 1991 izpolnjeval tako starostni pogoj kot pogoj pokojninske dobe za pridobitev pravice do predčasne pokojnine (torej mu na dan 18. 10. 1991 ni manjkalo največ 5 let starosti oz. pokojninske dobe za pridobitev pokojnine po vojaških predpisih). Ker je bil na omenjeni dan (18. 10. 1991) že uživalec pravice, ni pomembno, ali in koliko časa je tožnik priznano predčasno pokojnino nato dejansko užival, njegova zahteva za priznanje in izplačilo pokojnine za nazaj od 1. 1. 1992 (ko pokojnine ni prejemal, razen za čas, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje) pa je bila utemeljeno zavrnjena.
odškodninska odgovornost države - izbris iz registra stalnega prebivalstva – zakonodajna protipravnost - odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – poseg v čast in dobro ime
Za odločitev o začetku teka zastaranja ne more biti odločilen trenutek, ko je škoda prenehala nastajati. Odločilno je, kdaj bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
Pooblaščenec tožeče stranke, odvetnik X.X., je že z vlogo, ki jo je prejelo 10. 4. 2009, sodišče obvestil, da mu je v predmetni zadevi pooblastilno razmerje prenehalo. Kljub temu obvestilu je sodišče na narok za glavno obravnavo za dne 12. 5. 2009 vabilo odvetnika X.X., čeprav mora sodišče od obvestila o prenehanju pravdnega pooblastila dalje opravljati procesna dejanja neposredno nasproti stranki in določilo 4. odstavka 99. člena ZPP o obveznosti pooblaščenca, da mora še en mesec po odpovedi pooblastila opravljati dejanja za pooblastitelja, da bi se odvrnila škoda, ki bi v tem času lahko zanj nastala, velja samo v notranjem razmerju med pooblaščencem in pooblastiteljem.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da se je petnajstdnevni rok za prevzem sodnega pisanja – vabila iztekel šele dne 13. 5. 2009, torej šele en dan po razpisanem naroku in da fikcija vročitve po 142. členu ZPP na dan razpisanega naroka 12. 5. 2009 še ni nastopila. Tako se pokaže, da na naroku 12. 5. 2009 pogoji za uporabo fikcije vročitve vabila tožeči stranki niso bili izpolnjeni, s tem pa tudi ne pogoji iz 6. odstavka 282. člena ZPP za uporabo presumpcije umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.