stroški postopka – povrnitev stroškov pri pripoznavi tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Okoliščina, da tožnik od toženca pred pravdo ni naslovil enake zahteve, kot je vsebovana v tožbenem zahtevku, upoštevaje konkretno situacijo, ki je dopuščala dve smiselno identični poti za dosego pravno enakega cilja, ne more preprečiti uporabe 157. člena ZPP, na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje (tožencu je naložilo, da plača tožniku njegove pravdne stroške).
Določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč je mogoče razlagati edino tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
V primeru ureditve meje v pravdi mora tisti, ki se na močnejšo pravico sklicuje, zatrjevati in dokazati lastninsko pravico na delu zemljišča, ki je po sklepu, izdanem v postopku sodne določitve meje, pripadel sosednjemu zemljišču.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46, 47, 47/2.
izvedenec - stroški izvedenca - odmera stroškov izvedenca - izvid in mnenje - izdelava zelo zahtevnega mnenja
V Pravilniku niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo manj zahtevne izvide in mnenja od izjemno zahtevnih. V ta namen so se ti kriteriji vzpostavili v sodni praksi. Naloga sodišča je, da ob upoštevanju vseh zadev ovrednoti konkretno zadevo med manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno.
zastaranje odškodninske terjatve – končano zdravljenje
Po 1. odst. 352. čl. OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Če je škoda posledica telesne poškodbe, zastaranje praviloma ne začne teči prej, kot je končano oškodovančevo zdravljenje. Šele takrat je namreč oškodovancu znan celoten obseg njegove nepremoženjske škode.
ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 6, 7. ZPIZ člen 185, 185/3. ZUP člen 7, 138, 138/1.
pokojninska osnova - nova odmera - načelo enakosti
Zaradi enakopravnosti zavarovancev je treba tudi tožniku, ob izpolnjenih ostalih pogojih, priznati pravico do vštetja plač na podlagi udeležbe v dobičku v pokojninsko osnovo in s tem do novega izračuna pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za ponovno odmero dalje.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 23, 95, 96, 96/2, 123, 187.
invalid III. kategorije - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - brezposelna oseba - pokojninska doba - pogoji za priznanje pravice
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba njegov zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti presojati po ZPIZ. Po tem zakonu je kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je dopolnil 27 let in 12 dni pokojninske dobe, kot brezposelna oseba pa se je tudi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni določeno kaj drugega. Kasnejša izstavitev računa s strani toženca na pričetek teka zastaralnega roka ne more vplivati. S tem bi bil izničen namen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja in v nasprotju s prepovedjo podaljševanja zastaralnega roka.
V pravni teoriji, ki ji sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da v primeru, če dolžnik pri pripoznavi določi višino dolga, velja pripoznava le do te višine. Tožnik je res pripoznal tožbeni zahtevek v znesku 300.000,00 SIT (sedaj 1.251,87 EUR), ker pa je ta znesek od tožnika že prejel in tožnik v tem delu povračila posojila ne zahteva, pripoznava zastarane obveznosti na (ne)utemeljenost nasprotnega tožbenega zahtevka ne vpliva.
dokazi – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem – spor majhne vrednosti – omejeno število pripravljalnih vlog
S tem, ko je sodišče brez obrazložitve zavrnilo dokaze, ki so relevantni in primerno sredstvo za dokazovanje postavljenih trditev, je stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem.
Ker je število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, navedb in dokaznih predlogov iz vlog z dne 13.11.2008 (tožeča stranka) in 1.12.2008 (tožena stranka) ni mogoče upoštevati in to kljub temu, da je bila tožeča stranka k vložitvi zadnje vloge (pomotoma) pozvana. Ob vročitvi odgovora na tožbo je bila tožeča stranka pravilno opozorjena, da lahko vloži le eno vlogo. Njen riziko je, če v vlogi z dne 13.10.2008 ni podala vseh navedb in predlogov; zaradi kasnejšega nepravilnega pouka njene procesne pravice niso bile kršene.
Ker je božičnica (po sklepu uprave tožene stranke) prejemek, ki pripada delavcem tožene stranke v sorazmerju s časom prebitim na delu v koledarskem letu, v katerem se izplača, je do izplačila sorazmernega dela božičnice upravičen tudi tožnik, ki mu je med letom delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3..
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na nepremičnino
Ker je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine po začetku veljavnosti novele ZIZ-E, je krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi okrajno sodišče, na katerega območju se nahaja nepremičnina.
Neutemeljeno je sklicevanje na tožnikovo delno invalidnost, zaradi katere naj ne bi bil sposoben odskočiti (preden ga je toženec povozil z avtom), saj podlago za deljeno odgovornost po 171. čl. OZ lahko predstavlja le neskrbno (krivdno) ravnanje oškodovanca, ne pa njegove osebne lastnosti.
napotitev dediča na pravdo – manj verjetna pravica – določitev verjetnejše pravice
ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Zapuščinsko sodišče mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, katera stranka je svoje trditve izkazala za verjetnejše in pravica katere stranke je verjetnejša. Tej stranki v bodoči pravdi dodeli vlogo toženca. Verjetnejša je na primer tistega, ki se opira na zakonsko domnevo, nadalje pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje. Kadar pa si konkurirata vknjižba in domneva, je verjetnejša pravica, ki se opira na vknjižbo.
privatizacija stanovanj – odkup stanovanja, ki je bilo predmet denacionalizacije – zahtevek za odkup stanovanja – zahtevek dediča za odkup stanovanja
Okoliščina, da je tožnik kot dedič univerzalni pravni naslednik bivše imetnice stanovanjske pravice, je glede na zakonsko določbo 3. odstavka 147. člena SZ brez pomena za vprašanje njegove stvarne legitimacije do zahtevka za odkup stanovanja. Pravica do odkupa bi lahko prešla na tožnika le v primeru, če bi bilo tožeči stranki mogoče očitati opustitev kontrahirne dolžnosti po določbah SZ še za časa življenja pokojne (nekdanje) imetnice stanovanjske pravice.
ZPP člen 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 13, 13/3.
izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks – nepopolna vloga odvetnika
V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Če nepopolno vlogo vloži odvetnik, jo sodišče zavrže in stranke ne poziva, da jo dopolni.
Toženka mora pribaviti vse dokaze, s katerimi dokazuje, da je šlo za uprizorjeno prometno nesrečo.
Izključitev možnosti, da so poškodbe na vozilu nastale v okoliščinah, v katerih bi tožnik v skladu s splošnimi pogoji izgubil zavarovalne pravice je v dani situaciji, ko način nastanka prometne nesreče ni ugotovljen (jasno je le, da do nje ni prišlo na način, kot ga je zatrjeval tožnik), v dokaznem bremenu tožnika.
denacionalizirano premoženje – dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek – veljavnost oporoke - ponovna presoja veljavnosti oporoke – dedna pravica pokojnikovega dediča – ustanovitev dedne pravice
V novem zapuščinskem postopku, v katerem sodišče odloča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, se sodišču ni treba (ponovno) ukvarjati z veljavnostjo (v predhodnem zapuščinskem postopku razglašene) oporoke, za katero je bilo tedaj ugotovljeno, da je veljavna in je bil na njeni podlagi že izdan pravnomočen sklep o dedovanju.
Dedič je lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja (1. odst. 125. čl. ZD). ZD instituta dedne pravice za pokojnikovega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, je pa umrl med zapuščinskim postopkom, ne pozna.
Tožnica v tožbi zahteva ugotovitvi, da je pravni posel neobstoječ, podredno pa, da je ničen. Ker se sodišče prve stopnje substancirano ni ukvarjalo s trditvami, s katerimi je tožnica konkretizirala navedena tožbena zahtevka, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
V skladu s 1. odstavkom 5. člena ZST-1 je takso treba plačati takrat, ko taksna obveznost nastane. Taksna obveznost je v obravnavanem primeru nastala z vložitvijo odgovora na tožbo dne 5.1.2009, do takrat pa tožena stranka ni zaprosila za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o oprostitvi plačila sodne takse v skladu z določilom 13. člena ZST-1 učinkuje od dne, ko je predlog za oprostitev vložen, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za odgovor na tožbo, ker je bil vložen prepozno.