Sodišče prve stopnje je tožnikoma, kljub temu da sta vselej prekoračila postavljene roke, omogočilo postavljanje dodatnih vprašanj izvedencema in je trikrat ugodilo njunemu predlogu za dopolnitev izvedenskega mnenja, nato pa jima je omogočilo še neposredno zaslišanje izvedencev. S takšnim postopanjem jima je v celoti omogočilo, da se o izvedenem dokazu izjavita, z dopolnitvijo mnenj in dodatnim zaslišanjem izvedencev pa je tudi odpravilo vse nejasnosti.
Ob ugotovitvi izvedencev, da plodovi ovoji niso bili okuženi z mikroorganizmi iz sečil, ampak s črevesnimi mikroorganizmi, da torej ni bilo nobene povezave med okužbo sečil in okužbo plodovih ovojev in da tudi sicer znanstveno ni ugotovljena nobena povezava med prezgodnjimi porodi in asimptomatsko bakteriurijo, je bilo nepotrebno zaslišanje zdravstvenega osebja v zvezi s tem, da je tožnica ob pregledih navajala znake vnetja sečil. Tudi ugotovitev, da je tožnica te znake navajala, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve, saj sta izvedenca skladno ugotovila, da okužba sečil ni bila v nobeni vzročni zvezi s prezgodnjim porodom. Sodišče prve stopnje tako ni kršilo pravice tožnikov do izjave, ko je njun dokazni predlog zavrnilo.
denacionalizirano premoženje – dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek – veljavnost oporoke - ponovna presoja veljavnosti oporoke – dedna pravica pokojnikovega dediča – ustanovitev dedne pravice
V novem zapuščinskem postopku, v katerem sodišče odloča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, se sodišču ni treba (ponovno) ukvarjati z veljavnostjo (v predhodnem zapuščinskem postopku razglašene) oporoke, za katero je bilo tedaj ugotovljeno, da je veljavna in je bil na njeni podlagi že izdan pravnomočen sklep o dedovanju.
Dedič je lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja (1. odst. 125. čl. ZD). ZD instituta dedne pravice za pokojnikovega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, je pa umrl med zapuščinskim postopkom, ne pozna.
dokazi – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem – spor majhne vrednosti – omejeno število pripravljalnih vlog
S tem, ko je sodišče brez obrazložitve zavrnilo dokaze, ki so relevantni in primerno sredstvo za dokazovanje postavljenih trditev, je stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem.
Ker je število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, navedb in dokaznih predlogov iz vlog z dne 13.11.2008 (tožeča stranka) in 1.12.2008 (tožena stranka) ni mogoče upoštevati in to kljub temu, da je bila tožeča stranka k vložitvi zadnje vloge (pomotoma) pozvana. Ob vročitvi odgovora na tožbo je bila tožeča stranka pravilno opozorjena, da lahko vloži le eno vlogo. Njen riziko je, če v vlogi z dne 13.10.2008 ni podala vseh navedb in predlogov; zaradi kasnejšega nepravilnega pouka njene procesne pravice niso bile kršene.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo – uveljavitev terjatve od poroka
Sodišče prve stopnje je na podlagi pogodbene določbe pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka možnost neposredno uveljaviti terjatev do tožene stranke tudi od drugega dolžnika, zato je trditve tožeče stranke o razpolaganju tožene stranke s svojim premoženjem utemeljeno ocenilo kot neodločilne pri presoji stopnje ogroženosti tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve.
ZTRL člen 33. ZPP člen 337, 337/1. SZ člen 24, 24/3.
stroški upravljanja – lastninska pravica – obveznost plačevanja stroškov s strani zemljiškoknjižnega lastnika
Tožeča stranka v pritožbi poskuša dopolniti navedbe, s tem ko zatrjuje, da naj bi jo toženec obvestil, da naj tožeča stranka vse stroške zaračunava njemu. Takšne dopolnjene navedbe v pritožbi, ki sicer kažejo na obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
Stranke ni mogoče kaznovati zgolj zaradi vsebine dopisa svojemu pooblaščencu, če se ta, sicer nesprejemljiva vsebina, kasneje ni odrazila tudi na zunaj, to je v razmerju do sodišča in nasprotne stranke.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Odmera pravične denarne odškodnine za duševne bolečine odraslih otrok, ki so ustvarili svoje družinske skupnosti, zaradi smrti 82-letne matere, za tožnico, ki je živela s svojo družino skupaj z materjo, in za ostale tožnike, ki pa so živeli v drugih krajih bivanja in imeli z njo le občasne stike.
ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 6, 7. ZPIZ člen 185, 185/3. ZUP člen 7, 138, 138/1.
pokojninska osnova - nova odmera - načelo enakosti
Zaradi enakopravnosti zavarovancev je treba tudi tožniku, ob izpolnjenih ostalih pogojih, priznati pravico do vštetja plač na podlagi udeležbe v dobičku v pokojninsko osnovo in s tem do novega izračuna pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za ponovno odmero dalje.
vpis v zemljiško knjigo – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo – listina – načelo pravnega prednika
Zemljiškoknjižnemu predlogu mora biti priložena listina oz. listine, ki so podlaga za zahtevani vpis in druge listine, če tako določa zakon. Predlagatelj je predložil listino, ki ne učinkuje proti vpisani imetnici pravice in ne v korist lastnikov etažnih enot, v korist katerih je vpis predlagan.
odškodninska odgovornost države - izbris iz registra stalnega prebivalstva – zakonodajna protipravnost - odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – poseg v čast in dobro ime
Za odločitev o začetku teka zastaranja ne more biti odločilen trenutek, ko je škoda prenehala nastajati. Odločilno je, kdaj bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
ZOdvT člen 22, 22/2, 36. ZOdvT tarifna številka 3100.
zastopanje po odvetniku - nagrada in stroški odvetnika za postopek
Odvetnica je upravičena tudi do nagrade za postopek, saj se je po prejemu sklepa o določitvi za zastopnico pridržani osebi, morala pred narokom pregledati predlog ter vso prejeto dokumentacijo. Vsa ta opravila predstavljajo razlog za upravičenost do nagrade za postopek.
SPZ členi 99, 100, 105. SZ-1 člen 19. SZ členi 8, 12, 13. Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini člen 5, 6/1, 35/1. ZLDS člen 4, 5. ZGS člen 50. ZSR člen 5/1.
stopnišče – skupni deli večstanovanjske hiše – etažna lastnina – priposestvovanje – negatorna tožba
Na podlagi molčeče privolitve ostalih etažnih lastnikov toženki tudi po letu 1991 (uveljavitev SZ) na skupnem delu stavbe (stopnišču) nista mogli pridobiti nobenih pravic.
Ker kiropraktik pred začetkom izvajanja terapije od tožnice ni zahteval ustrezne zdravstvene dokumentacije in se ni prepričal o njenem zdravstvenem stanju ter je ni opozoril na možne zaplete in posledice, je opustil dolžno profesionalno skrbnost, zaradi česar je podana odškodninska odgovornost.
V primeru, ko sodišče dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odloči, da mora pooblaščenec predložiti overjeno pooblastilo, overitev pa opravi notar.
SPZ člen 9, 133, 143. ZIZ člen 254, 254/3. ZZZDR člen 51, 51/2.
nedopustnost izvršbe – pravica tretjega – originarna pridobitev lastninske pravice – zastavna pravica na podlagi sporazuma – nevknjižena nepremičnina - dobrovernost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ob splošnem stvarnopravnem načelu o domnevi dobre vere (9. člen SPZ) ni dokazala, da toženec, ob sklenitvi pogodbe o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, ni bil v dobri veri.
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – izpraznitev in izročitev nepremičnine – domneva lastninske pravice - pravica do posesti – služnost stanovanja – razpolaganje z idealnim delom na solastni stvari – obremenitev solastne stvari z ustanovitvijo služnosti stanovanja
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po 2. odst. 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča, ki jo predpisuje 3. odst. 44. člena ZPP, nastopi šele takrat, če tožeča stranka v takem primeru navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Po 1. odst. 11. člena SPZ se namreč domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo; v tem primeru sta to tožnika. Če toženci dvomijo o tem, da sta veljavno pridobila lastninsko pravico, imajo na voljo izbrisno tožbo.
Vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim idealnim delom, vendar le pravno. Samostojno sme odtujiti svoj idealni del, medtem ko obremenitev z ustanovitvijo služnosti stanovanja terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
Tožnica v tožbi zahteva ugotovitvi, da je pravni posel neobstoječ, podredno pa, da je ničen. Ker se sodišče prve stopnje substancirano ni ukvarjalo s trditvami, s katerimi je tožnica konkretizirala navedena tožbena zahtevka, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
plača – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo
Tožnik je bil zaradi uvedbe disciplinskega postopka predčasno odpoklican z opravljanja vojaške službe izven države. Ker je disciplinski postopek zastaral, je upravičen do razlike v plači med plačo, ki jo je prejemal v Republiki Sloveniji, in plačo, ki bi jo prejemal pri opravljanju nalog izven države. Opisana razlika v plači predstavlja „čisto“ denarno terjatev, ki jo je tožnik utemeljeno uveljavljal neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.