OZ člen 5, 12, 946. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1.
prostovoljno zdravstveno zavarovanje – podaljšanje zavarovanja - preoblikovanje iz dolgoročnega zavarovanje z omejenim trajanjem v dolgoročno zavarovanje z neomejenim trajanjem – dolžnost obvestitve o preoblikovanju zavarovanja – pritožbena novota – spor majhne vrednosti
Da je tožnica tako svojo možnost oz. pravico preoblikovanja pogodbenega razmerja izkoristila, pa tožnica v postopku na prvi stopnji ni uspela dokazati. Za sporno obdobje veljavne pogodbe namreč ni predložila, niti ni izkazala, da bi toženca na jasen in nedvoumen način seznanila s tem, da je v skladu s petim odstavkom 5. člena splošnih pogojev njuno pogodbeno razmerje preoblikovala, zaradi česar bi bila med njima kljub poteku veljavnosti osnovno sklenjenega zavarovanja z omejenim trajanjem pogodba o zavarovanju vseh doplačil k stroškom zdravstvenih storitev še vedno veljavno sklenjena, in sicer zaradi preoblikovanja v dolgoročno zavarovanje z neomejenim trajanjem celo za nedoločen čas, kot je to v postopku na prvi stopnji sklicevaje se na peti odstavek 5. člena splošnih pogojev tožnica sicer smiselno zatrjevala.
načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - načelo vestnosti in poštenja - vsebina izstavljenega računa - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV
Načelo vestnosti in poštenja namreč zarisuje meje pri uveljavljanju interesov ene stranke na račun interesov druge stranke, udeleženci morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Glede na dejstvo, da sta bili stranki pri sklepanju pogodbe enakopravni, da tožeča stranka poklicno nastopa v podobnih pravnih razmerjih in da se od nje zato zahteva celo večja skrbnost pri ravnanju kot od tožene stranke, toženi stranki ni mogoče očitati, da je svoje interese uveljavljala na račun tožeče stranke preko dovoljenih meja. Zato ni ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
postopek o prekršku - zagovor obdolženca - zaslišanje obdolženca - vabilo obdolžencu - izostanek - zdravniško potrdilo - dokazni predlog - nova dejstva in dokazi
Odziv obdolženca na vabilo sodišča zaradi zagovora, kot tudi navzočnost ob zaslišanju prič, bi morala biti v obdolženčevem interesu. Sodišče ga je namreč že v vabilu obvestilo, da glede na ostale dokaze ocenjuje, da njegovo neposredno zaslišanje ni potrebno, oziroma da bo izdalo sodbo, če se na zaslišanje neopravičeno ne bo odzval, brez njegovega zaslišanja. Ocena opravičenosti izostankov z narokov je v izključni pristojnosti sodnika, ki vodi sodni postopek. Glede na to, da obdolženi kljub pozivom sodišča ni predložil zdravniških potrdil, ki bi dokazovala, da se zaslišanj ni udeležil iz upravičenih razlogov, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodbo izdalo brez obdolženčevega zaslišanja pravilna.
ZPP člen 13, 202, 204, 319. ZLPP člen 48.a. ZLPPod člen 4, 8, 18. ZZPLP člen 2, 3, 4, 5, 6, 8. Ustava RS člen 22, 155, 155/2.
lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki prirejajo igre na srečo – oškodovanje družbenega premoženja – odločba APPNI – subjektivne meje pravnomočnosti – vezanost na upravni akt
Iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku in pravice stranke do izjave izhaja tudi zahteva, da lahko posamezna pravnomočna odločba in v njej vsebovane ugotovitve praviloma vežejo le tiste osebe, ki so v postopku, v katerem je bila izdana, imele možnost sodelovati, da se jim tako zagotovi možnost izjave o vseh za odločitev bistvenih okoliščinah. O kršitvi tožničinih ustavnih pravic zaradi uporabe predhodne odločitve drugih organov bi bilo mogoče govoriti le, če bi sodišče takšno odločitev avtomatično sprejelo za podlago in s tem v celoti izključilo možnost ponovne obravnave vprašanj, ki so bila predmet obravnave v predhodnem postopku, kar bi lahko vplivalo na pravico stranke do izjave.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - kolo z motorjem - vožnja z neregistriranim kolesom z motorjem
Kdaj gre za kolo z motorjem in kdaj gre za kolo s pomožnim motorjem opredeljuje ZVCP v določbah 33. in 48. tč. prvega odstavka 23. člena. Glede na navedene določbe je kolo z motorjem motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h, kolo s pomožnim motorjem pa je enosledno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h. Glede na to, da je iz podatkov v obdolžilnem predlogu razvidno, da je obdolženi prekršek storil med vožnjo neregistriranega kolesa z motorjem znamke Tomos, tip Automatik A3 MS, ni nikakršnega dvoma, da je šlo v obdolženčevem primeru za vožnjo kolesa z motorjem in ne kolesa s pomožnim motorjem. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za vožnjo takega vozila potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, kot določa petnajsti odstavek 149. čl. ZVCP-1.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/7, 159, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 235. ZIKS-1 člen 124, 130.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je glede trenutka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kršilo materialno določbo zakona (ZP-1), ko je sklenilo, da storilcu vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sklepa. Sedmi odstavek 22. čl. ZP-1, ki je imel takšno določbo, je namreč prenehal veljati (glej 110. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1C). Izvršitev stranske sankcije kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja pa ureja 130. člen v zvezi s 124. čl. ZIKS-1. Slednji določa, da se izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši 30. dan po pravnomočnosti sodbe oziroma 30. dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je izrečeno prenehanje veljavnosti obsojencu. Z zakonom torej ni več določen trenutek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa izvršitev, ki se opravi z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj. Ker pa se je zoper odločbo pritožil zgolj storilec in se odločitev o pritožbi ne sme spremeniti v njegovo škodo (168. čl. v zvezi z 10. odst. 163. čl. ZP-1), višje sodišče v takšno odločitev ni posegalo. Odločitev sodišča prve stopnje, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje s pravnomočnostjo sklepa (v tem primeru z datumom odločitve višjega sodišča o pritožbi) je namreč storilcu v korist, saj mu že od tega trenutka dalje teče rok po katerem bo lahko vozniško dovoljenje pridobil ponovno (148. čl. ZVCP-1).
lovska družina - pravila društva - plačilo članarine - izpolnitev obveznosti - zapadlost terjatve - čas izpolnitve, če rok ni določen
Čas izpolnitve dospelosti je element obveznosti, ki sodi v sklenitveno področje. Stranki medsebojno določita obveznosti ob sklenitvi pogodbe oziroma ob sprejemu društvenih pravil. Običajno že tedaj določita tudi čas oziroma rok, ko mora biti izpolnitev izvršena. Če pa tega ne storita ob sklenitvi pogodbe oziroma ob sprejemu pravil, mora sodišče ugotavljati zapadlost terjatve na podlagi okoliščin primera.
ZPP člen 86, 86/1, 95, 95/1, 95/2, 97, 97/1, 98, 98/5, 367, 384. ZPP-D člen 130, 130/3, 130/4.
pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva – obstoj in pravilnost pooblastila za revizijo – dopuščena revizija
Vlogo tožene stranke je mogoče obravnavati le kot revizijo, ker ZPP pred uveljavitvijo ZPP-D dopuščene revizije ni urejal.
Zakonski zahtevi novega pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva ustreza pooblastilo, ki ni le novo v časovnem smislu (izdano v obdobju, ko je že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva – po pravnomočnosti odločbe, ki se izpodbija), pač pa tudi posebno. Za revizijski postopek to pomeni, da mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije.
ZD člen 214, 221. ZDKG člen 5, 6, 7, 11, 12. ZDen člen 82.
vmesni sklep v zapuščinskem postopku – delni sklep v zapuščinskem postopku – dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje zaščitene kmetije – prejšnji sklep o dedovanju
Sklep zapuščinskega sodišča o določitvi dediča zaščitene kmetije ne predstavlja vmesnega sklepa, temveč po vsebini delni sklep, upoštevaje, da zapuščinsko sodišče še ni odločilo o dednopravnih zahtevkih ostalih dedičev, torej še ni odločilo o vseh vprašanjih, o katerih je potrebno odločiti s sklepom o dedovanju.
Ker je postavljena dedinja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju že dedovala zaščiteno kmetijo, v katere sklop pravno spada tudi predmetna parcela (ki je predmet dedovanja v tem zapuščinskem postopku) kot nadomestna parcela za podržavljeno (in v denacionalizacijskem postopku vračano premoženje), ji ta okoliščina daje odločilno prednost pred drugo dedinjo.
ZIZ člen 15, 30, 31, 31/1, 141, 141/1. ZPP člen 365, 365-3.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – neuspešnost izvršbe z rubežem denarnih sredstev – neizčrpanje vseh izvršilnih sredstev
Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja omogočiti upniku, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju sploh ne bi mogel doseči. Slednje pa ne pomeni, da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon.
ZIZ člen 15, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 154, 165, 165/1, 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – preživnina -odločanje na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna - napotitev na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe
Zakon sedaj dopušča izvršilnemu sodišču, da odloča o ugovoru tudi, če je ta vložen na podlagi dejstva, ki se nanaša na samo terjatev in je med strankama sporno
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 145, 145/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ogrožanje varnosti
Ker niti direktor niti delavec tožene stranke tožnikovih besed nista razumela kot resne grožnje, ni bil podan eden izmed elementov očitanega kaznivega dejanja ogrožanja varnost (občutek osebne ogroženosti oškodovanca), tako da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni zakonita.
Toženčev ugovor o nekvalitetno in nestrokovno izvedenih delih je prvostopno sodišče pravilno opredelilo kot zahtevek na znižanje plačila, torej kot enega izmed v zakonu določenih možnih jamčevalnih zahtevkov naročnika. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da toženec z nasprotnim tožbenim zahtevkom na plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak izvršenega dela, uveljavlja še enega izmed jamčevalnih zahtevkov, namreč zahtevek na odpravo napak na račun izvajalca (tretji odstavek 639. člena OZ). S tem je toženec neupravičeno kumuliral sicer alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Ker ni pravne podlage za razlago, da pojem plače, kadar predpis določa pravice glede na izplačano povprečje plač, pomeni neto znesek plače, so tožnice upravičene do razlike odpravnine med odpravnino, obračunano na podlagi bruto in ne neto plače v zadnjih treh mesecih, in prejeto odpravnino.
Sodišče prve stopnje je imelo v obširni zdravstveni dokumentaciji in v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca, ki sta ga obe stranki sprejeli, zadostno podlago za ugotovitev, da pri tožniku ni takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerem dela. Tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti ter za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja je utemeljeno zavrnilo.
Tožnik je upravičen do vseh prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, tudi do denarne protivrednosti božičnice, ki so jo v obliki bona v času, ko tožnik zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni delal, prejeli ostali zaposleni pri toženi stranki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – zavrženje ovadbe
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ker je iz trezorja družbe samovoljno vzel določen znesek denarja, ki mu je bil zaupan v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti družbe, ter si je navedeni znesek protipravno prilastil. Opisano ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe. Za tako presojo je nebistveno, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika zavržena, saj je bistveno le, da ima opisano ravnanje vse znake kaznivega dejanja, to pa ugotavlja delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
Določba kolektivne pogodbe o pogodbeni kazni določa posebno odškodninsko odgovornost delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča v delovnem sporu, s katero je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, do pogodbene kazni upravičen, ne glede na morebitno odškodnino, ki jo je prejel zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po določbi 118. čl. ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni rok – sodno varstvo
Zaradi domnevno napačno določenega odpovednega roka odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita. Ker tožniki odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ne izpodbijajo, je tožba, ki je bila vložena v teku odpovednega roka, preuranjena. Tožba bo dopustna šele po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj bo tedaj nastopila nezakonitost.