postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - kolo z motorjem - vožnja z neregistriranim kolesom z motorjem
Kdaj gre za kolo z motorjem in kdaj gre za kolo s pomožnim motorjem opredeljuje ZVCP v določbah 33. in 48. tč. prvega odstavka 23. člena. Glede na navedene določbe je kolo z motorjem motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h, kolo s pomožnim motorjem pa je enosledno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h. Glede na to, da je iz podatkov v obdolžilnem predlogu razvidno, da je obdolženi prekršek storil med vožnjo neregistriranega kolesa z motorjem znamke Tomos, tip Automatik A3 MS, ni nikakršnega dvoma, da je šlo v obdolženčevem primeru za vožnjo kolesa z motorjem in ne kolesa s pomožnim motorjem. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za vožnjo takega vozila potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, kot določa petnajsti odstavek 149. čl. ZVCP-1.
fiksen pravni posel - izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe - izrecen dogovor strank o fiksnosti pravnega posla - posreden dogovor o fiksnosti pravnega posla
V konkretnem primeru so bili s strani tožene stranke podani pogoji za odstop od pogodbe v skladu s 609. členom ZOR. 2. odstavek II. člena medsebojne pogodbe strank izrecno določa, da je rok izročitve po tej pogodbi fiksen in ga ni mogoče podaljšati, razen v primerih, ki so navedeni v nadaljevanju te pogodbe. Iz nadaljnjih določil pogodbe pa ni razvidno, da bi pogodba vsebovala takšne primere, ki bi dopuščali podaljšanje roka.
izročitev zapustnikovega premoženja v hrambo zanesljivi osebi - pogoji za sprejem ukrepa - nujnost primera
Predlagatelja nista navedla takih okoliščin, ki bi terjale nujno ukrepanje. Iz njunega predloga je mogoče razbrati, da se določena likovna dela nahajajo v hiši v B. katere ključe poseduje L.P., ki da predlagateljema ključev hiše noče izročiti. Interes, ki ga predlagatelja izpostavljata v predlogu, je torej očitno usmerjeno proti razmerju z L.P. (katere vloga v predlogu ni niti z besedo pojasnjena), ne pa v zavarovanje zapuščine.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik
Zmotno je stališče, da je bil napačno uporabljen ZVCP, ker da sodišče ne bi smelo razveljaviti vseh kategorij, temveč samo B kategorijo. ZVCP-1 v določbi petega odstavka 235. čl. sicer določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če je z vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolženec ne navaja, da bi bila vožnja osebnega avtomobila njegov poklic, tudi če bi bila, pa za izrek omiljene sankcije ni pogojev, saj je prav z vozilom B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk.
izvršljivost sklepa o dedovanju - določitev solastnega deleža - sporna dejstva o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo
Po drugem odstavku 65. člena SPZ sicer velja domneva, da so solastniški deleži enaki, vendar je ta domneva izpodbojna in solastnik (v tem primeru dedič solastnika) lahko zatrjuje in dokaže, da so deleži drugačni. V ponovljenem postopku bo moralo zato sodišče prve stopnje z udeleženci postopka najprej razčistiti, ali je višina solastniškega deleža sporna. Če ni sporna, bo moralo izdati sklep, v katerem bodo določeni solastniški deleži v razmerju glede na celoto. Če pa je višina deležev po kupoprodajni sporna, so sporna dejstva v zvezi z obsegom zapuščine in bo moralo sodišče prve stopnje po določbi 1. točke 212. člena ZD postopek prekiniti in izdati sklep o napotitvi na pravdo.
KZ-1 člen 7, 7/1 in 2, 191, 191/1. KZ člen 299, 299/1.
uporaba milejšega zakona – kaznivo dejanje nasilništva in nasilja v družini
Upoštevajoč, da primerjava opisov kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ in kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1 pokaže, da gre za zelo podobni dejanji, pri čemer je pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1 dodan zakonski znak, da storilec z navedenimi nasilnimi ravnanji oškodovanca spravlja v podrejen položaj, je obtoženčevo celotno opisano ravnanje potrebno pravno opredeliti kot eno dejanje in to po sedaj veljavnem KZ-1, torej kot kaznivo dejanje nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, ki je dejansko kolektivno kaznivo dejanje.
ZPP člen 86, 86/1, 95, 95/1, 95/2, 97, 97/1, 98, 98/5, 367, 384. ZPP-D člen 130, 130/3, 130/4.
pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva – obstoj in pravilnost pooblastila za revizijo – dopuščena revizija
Vlogo tožene stranke je mogoče obravnavati le kot revizijo, ker ZPP pred uveljavitvijo ZPP-D dopuščene revizije ni urejal.
Zakonski zahtevi novega pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva ustreza pooblastilo, ki ni le novo v časovnem smislu (izdano v obdobju, ko je že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva – po pravnomočnosti odločbe, ki se izpodbija), pač pa tudi posebno. Za revizijski postopek to pomeni, da mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije.
lovska družina - pravila društva - plačilo članarine - izpolnitev obveznosti - zapadlost terjatve - čas izpolnitve, če rok ni določen
Čas izpolnitve dospelosti je element obveznosti, ki sodi v sklenitveno področje. Stranki medsebojno določita obveznosti ob sklenitvi pogodbe oziroma ob sprejemu društvenih pravil. Običajno že tedaj določita tudi čas oziroma rok, ko mora biti izpolnitev izvršena. Če pa tega ne storita ob sklenitvi pogodbe oziroma ob sprejemu pravil, mora sodišče ugotavljati zapadlost terjatve na podlagi okoliščin primera.
ZIZ člen 15, 30, 31, 31/1, 141, 141/1. ZPP člen 365, 365-3.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – neuspešnost izvršbe z rubežem denarnih sredstev – neizčrpanje vseh izvršilnih sredstev
Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja omogočiti upniku, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju sploh ne bi mogel doseči. Slednje pa ne pomeni, da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon.
ZIZ člen 15, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 154, 165, 165/1, 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – preživnina -odločanje na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna - napotitev na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe
Zakon sedaj dopušča izvršilnemu sodišču, da odloča o ugovoru tudi, če je ta vložen na podlagi dejstva, ki se nanaša na samo terjatev in je med strankama sporno
ZD člen 214, 221. ZDKG člen 5, 6, 7, 11, 12. ZDen člen 82.
vmesni sklep v zapuščinskem postopku – delni sklep v zapuščinskem postopku – dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje zaščitene kmetije – prejšnji sklep o dedovanju
Sklep zapuščinskega sodišča o določitvi dediča zaščitene kmetije ne predstavlja vmesnega sklepa, temveč po vsebini delni sklep, upoštevaje, da zapuščinsko sodišče še ni odločilo o dednopravnih zahtevkih ostalih dedičev, torej še ni odločilo o vseh vprašanjih, o katerih je potrebno odločiti s sklepom o dedovanju.
Ker je postavljena dedinja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju že dedovala zaščiteno kmetijo, v katere sklop pravno spada tudi predmetna parcela (ki je predmet dedovanja v tem zapuščinskem postopku) kot nadomestna parcela za podržavljeno (in v denacionalizacijskem postopku vračano premoženje), ji ta okoliščina daje odločilno prednost pred drugo dedinjo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – zavrženje ovadbe
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ker je iz trezorja družbe samovoljno vzel določen znesek denarja, ki mu je bil zaupan v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti družbe, ter si je navedeni znesek protipravno prilastil. Opisano ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe. Za tako presojo je nebistveno, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika zavržena, saj je bistveno le, da ima opisano ravnanje vse znake kaznivega dejanja, to pa ugotavlja delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
Določba kolektivne pogodbe o pogodbeni kazni določa posebno odškodninsko odgovornost delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča v delovnem sporu, s katero je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, do pogodbene kazni upravičen, ne glede na morebitno odškodnino, ki jo je prejel zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po določbi 118. čl. ZDR.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovodni delavec - individualna pogodba o zaposlitvi - prenehanje mandata - razlog za odpoved - utemeljen razlog
Tožnik sicer ni imel statusa poslovodne osebe pri toženi stranki, s katero je sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi, ampak pri drugi gospodarski družbi. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi kot razlog za prenehanje pogodbe določeno tudi prenehanje mandata direktorja (poslovodne osebe), mu je tožena stranka iz tega razloga zakonito podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
pogodba o zaposlitvi – nova pogodba o zaposlitvi – ponudba
Tožnik je v letu 2007 podpisal fotokopijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto merilni asistent, ki mu je bila ponujena v letu 2004, pa je tedaj ni sprejel. Ker tožena stranka v letu 2007 ni bila več pripravljena skleniti ponujene pogodbe o zaposlitvi in ker je ponudba, ki je tožnik ni pravočasno sprejel, ni več vezala, pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – odškodnina
Dejstvi, da tožnik za toženo stranko ni pridobil resnejših poslov in da je lastniško udeležen v konkurenčnih družbah, dajeta podlago za sklepanje, da je porušeno zaupanje med strankama, predvsem zaradi možnosti odtekanja informacij. Odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi (na podlagi navedb delodajalca) je utemeljena.
Tožniku pripada dodatno plačilo za ure, opravljene preko polnega delovnega časa, kljub odsotnosti pisne odredbe delodajalca, saj ga je opravil z vednostjo in po naročilu (odločitvi) nadrejenega delavca.
Toženčev ugovor o nekvalitetno in nestrokovno izvedenih delih je prvostopno sodišče pravilno opredelilo kot zahtevek na znižanje plačila, torej kot enega izmed v zakonu določenih možnih jamčevalnih zahtevkov naročnika. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da toženec z nasprotnim tožbenim zahtevkom na plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak izvršenega dela, uveljavlja še enega izmed jamčevalnih zahtevkov, namreč zahtevek na odpravo napak na račun izvajalca (tretji odstavek 639. člena OZ). S tem je toženec neupravičeno kumuliral sicer alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Tožniku, ki je bil v spornem obdobju rezervni delavec in je nadomeščal strojevodje, ki so zboleli ali šli na dopust, je bil odrejen ogled proge, kjer naj bi obnovil poznavanje razmer na progi v spremstvu vodnika inštruktorja strojevodij, saj tožnik že več kot leto dni ni vozil po tej progi. Tožnik je to delo odklonil s sklicevanjem na razloge varnosti pri delu (tožena stranka naj bi zavestno kršila ZVZD). Proga je bila v spornem obdobju varna za vodenje in opravljanje železniškega prometa, zaradi česar je bila tožnikova zavrnitev ogleda proge v spremstvu inštruktorja strojevodij z vidika varnosti in urejenosti železniške infrastrukture neutemeljena. Na progi so bili izvedeni vsi predpisani varnostni ukrepi tako, da tožniku ni grozila neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Z opisanim ravnanjem je tožnik storil kršitev, ki je določena v 8. alineji 6. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičena odklonitev dela). Zato tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim mu je bila izrečena disciplinska sankcija denarne kazni, ni utemeljen.