PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI
VSL0066561
URS člen 22. ZP-1 člen 2, 2/2, 90, 90/1, 139, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8, 157. ZVCP-1 člen 38, 38/5, 234.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave – obrazložitev – nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami – protispisnost – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pravice obdolženca – enako varstvo pravic – pravica do izjave – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – milejši predpis
Vrhovno sodišče RS je v več sodbah sprejelo stališče, da se sodba sodišča prve stopnje sme opreti na strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave Generalne policijske uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve, saj je takšno strokovno mnenje po ustaljeni sodni praksi dokaz kot vsak drug dokaz, ki ga sodišče ocenjuje v skladu z načelom proste presoje dokazov, in ni nedovoljen dokaz in sam po sebi neverodostojen dokaz.
155. člen ZP-1 razloga protispisnosti ne zajema. Zatrjevanje neskladja med razlogi, na katere se opira sodba, in listino strokovnim mnenjem, predstavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na njegovo odločitev ne bi mogla vplivati.
Ker je sodišče prve stopnje obdolženega spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 234. členu v zvezi s 5. odstavkom 38. člena ZVCP-1, mu je utemeljeno izreklo sankcije ob upoštevanju 3. odstavka 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj glede na okoliščine, v katerih je prišlo do obravnavanega prekrška, in posledice, ni razlogov za odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornih vozil (4. odstavek 23. člena ZP-1), tako da sprememba ZVCP-1E, ki velja od 30. 4. 2008 in te sankcije ne predpisuje več obvezno, za obdolženca ni milejša.
Ker je oškodovanec ob jasnem vremenu, normalnem prometu ter suhem vozišču, ob postavljeni prometni signalizaciji, čez jasno viden rob odrezanega asfalta pripeljal z neprilagojeno hitrostjo, je njegov soprispevek k nastali škodi v višini 50%.
Pravilo res iudicata se ne more uporabiti v primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba je namenjena začasnemu varstvu tožbenega zahtevka, izda pa se jo glede na okoliščine, ki obstajajo ob izdaji odredbe.
tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine
V skladu z 2. odstavkom 299. člena OZ pride namreč dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, takrat, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Ne glede na predpravdne odškodninske zahtevke je torej tožena stranka v zamudo prišla najkasneje z vložitvijo tožbe.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0057126
SPZ člen 49. ZTLR člen 33.
nedopustnost izvršbe – lastninska pravica tretjega – vknjižba v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice s pogodbo – pravočasnost vknjižbe lastninske pravice
Tožnica zatrjuje, da je solastnica nepremičnin, ki so bile predmet izvršbe, pri čemer je lastninsko pravico pridobila na podlagi pogodbe o razdružitvi nepremičnin. Za takšno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je predpisana vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo le, ali je bila tožnica v trenutku zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičninah, ki so bile predmet izvršbe, v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnica spornih nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o razdružitvi nepremičnin in kasneje omenjenega izvršilnega postopka.
socialni spor – spor polne jurisdikcije – pravica iz invalidskega zavarovanja
Socialni spor je spor polne jurisdikcije, v katerem sodišče odloči tako o zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke kot o pravici iz invalidskega zavarovanja. Za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja mora najprej ugotoviti vzrok, datum nastanka in kategorijo invalidnosti, izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice (pri čemer je bistveno, ali je prišlo do nastanka invalidnosti v delovnem razmerju), poleg tega pa mora v določenih primerih odločiti o obveznosti delodajalca v zvezi z zaposlitvijo oziroma prerazporeditvijo delovnega invalida in o morebitnem kontrolnem pregledu.
Za ugoditev tožbenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj po določbi 125. člena ZPPSL je glede objektivnega pogoja izpodbijanja potrebno v sodbi ugotoviti vsebino določenega dejanja stečajnega dolžnika in posledice tega dejanja, ki nastanejo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka.
zaznamba izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe izvršbe – načelo vrstnega reda
V zemljiškoknjižnem postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče upoštevati, da so že nastopili pogoji za izbris zaznambe izvršbe. V novem zemljiškoknjižnem postopku bo mogoče doseči izbris zaznambe izvršbe, če se bo izkazalo, da so zato izpolnjeni pogoji. Če izvršilno sodišče zemljiškoknjižnega sodišča ne bi obvestilo o pogojih za izbris zaznambe izvršbe, lahko dolžnik, ki je stranka v izvršilnem postopku, tudi sam predlaga izbris zaznambe.
obratovalni stroški – izpisek iz poslovnih knjig – verodostojna listina – dokaz - trditveno in dokazno breme – dokazna moč verodostojne listine v pravdnem postopku
Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je v izvršilnem postopku zadosten izkaz nastanka obveznosti in kot takšna podlaga za prevalitev procesnega dokaznega bremena na toženo stranko, ki bi morala v ugovoru, najkasneje pa na prvem naroku za glavno obravnavo, substancirano prerekati temelj ali višino vtoževanih stroškov, zato da bi aktualno procesno breme vnovič prevalila na tožečo stranko.
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
stvarna pristojnost – najemno razmerje – razlaga najemnega spora
V skladu s sodno prakso in teorijo sodijo v okvir 57. člena ZPP vsi spori med najemnikom in najemodajalcem, torej ne le spori za plačevanje najemnine, pač pa tudi odškodninski spori, kot tudi na primer spori glede nadomestila za porabljeno električno energijo.
sklep o dedovanju – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – zavrnitev vpisa – vročanje sklepa o zavrnitvi vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče, ki je sklenilo, da se vpis ne opravi (ugotovilo je, da v listini, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, nepremičnina ni označena z zemljiškoknjižnimi podatki), je ravnalo pravilno, ker je sklep o zavrnitvi vpisa vročilo le zapuščinskemu sodišču, ki je predlagalo vpis po uradni dolžnosti.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 132, 154, 154/3. ZNP člen 30.
zemljiškoknjižni postopek – ugovor – pravočasnost ugovora – vročanje ugovora strankam zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče sklep o vpisu vroči udeležencem postopka iz 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1. Pritožnica ne sodi v nobeno od teh kategorij, saj ni bila niti predlagateljica niti oseba, v korist katere se predlaga vpis, niti oseba, proti kateri se predlaga vpis. Ker svoje udeležbe vse do vložitve ugovora ni priglasila, ji sodišče prve stopnje sklepa o vpisu utemeljeno ni vročalo.
narok – izkazano opravičilo - preložitev naroka – odsotnost z glavne obravnave
Toženec je svoje opravičilo sodišču prve stopnje poslal pravočasno. V opravičilu je izkazal opravičljiv razlog za preložitev naroka. S tem, ko sodišče prve stopnje naroka ni preložilo kljub izkazanemu opravičilu toženca, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZZK-1 člen 24, 24/1, 24/2, 86, 88, 90, 90/1, 90/1-1. ZIZ člen 9, 9/5.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke – nepravnomočnost sklepa o izvršbi – navedba EMŠO v sklepu o izvršbi
Določbi 86. in 88. čl. ZZK-1 ne predpisujeta navedbe EMŠO dolžnika kot pogoja za zaznambo izvršbe oziroma vknjižbo hipoteke. V obravnavanem primeru namreč ne gre za to, da bi se o imetnici pravice vpisovali podatki, med katerimi je po 2. tč. 1. odst. 24. čl. ZZK-1 tudi EMŠO, saj je imetnica lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, že vpisana. Ne gre pa niti za položaj, predviden v 2. odst. 24. čl. ZZK-1, ko v sodni odločbi, ki je podlaga za vpis, EMŠO ni naveden, saj zaznamba sklepa o izvršbi ni vpis v korist pritožnice.
odškodninska odgovornost - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil
Tožnica je bila v nastali prometni situaciji nedvomno premalo pozorna in je napačno ocenila prometno situacijo ter zapeljala na drug prometni pas, s tem pa nedvomno kršila določilo 23. člena ZVCP, pri čemer je njena kršitev težje narave, kot tista, ki se jo očita zavarovancu tožene stranke.
ZIZ člen 167, 170, 170/2. ZZK-1 člen 5, 8, 86, 86/1, 87, 87/2. SPZ člen 10. ZTLR člen 33. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. EKČP člen 6.
Vprašanje dobre vere in zaupanja v podatke zemljiške knjige je v primeru, ko upnik pridobi zastavno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi, torej ne s pravnoposlovno pridobitvijo, nerelevantno. Pomembno je le to, da je bil sklep o izvršbi v zemljiški knjigi zaznamovan, še preden je tožnik svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo (2. odst. 170. člena ZIZ).
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055690
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/6, 503/3. ZIZ člen 272.
izključitev družbenika iz družbe – sodna izključitev družbenika iz družbe – regulacijska začasna odredba
Če sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.