PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI
VSL0066561
URS člen 22. ZP-1 člen 2, 2/2, 90, 90/1, 139, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8, 157. ZVCP-1 člen 38, 38/5, 234.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave – obrazložitev – nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami – protispisnost – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pravice obdolženca – enako varstvo pravic – pravica do izjave – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – milejši predpis
Vrhovno sodišče RS je v več sodbah sprejelo stališče, da se sodba sodišča prve stopnje sme opreti na strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave Generalne policijske uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve, saj je takšno strokovno mnenje po ustaljeni sodni praksi dokaz kot vsak drug dokaz, ki ga sodišče ocenjuje v skladu z načelom proste presoje dokazov, in ni nedovoljen dokaz in sam po sebi neverodostojen dokaz.
155. člen ZP-1 razloga protispisnosti ne zajema. Zatrjevanje neskladja med razlogi, na katere se opira sodba, in listino strokovnim mnenjem, predstavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na njegovo odločitev ne bi mogla vplivati.
Ker je sodišče prve stopnje obdolženega spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 234. členu v zvezi s 5. odstavkom 38. člena ZVCP-1, mu je utemeljeno izreklo sankcije ob upoštevanju 3. odstavka 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj glede na okoliščine, v katerih je prišlo do obravnavanega prekrška, in posledice, ni razlogov za odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornih vozil (4. odstavek 23. člena ZP-1), tako da sprememba ZVCP-1E, ki velja od 30. 4. 2008 in te sankcije ne predpisuje več obvezno, za obdolženca ni milejša.
ZD člen 34, 35, 40, 141, 224. ZPP člen 199, 199/3, 202, 285, 343. URS člen 22, 25.
uveljavljanje nujnega deleža v pravdi – zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril – vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril – upravičenec zahteve za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril – pravica zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v pravdnem postopku – stranska intervencija – materialno procesno vodstvo – sodba presenečanja
Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku in o njegovih zahtevkih, če ni sporna dejanska podlaga, odloči zapuščinsko sodišče. V konkretni zadevi tožnik zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali zahtevka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža v zapuščinskem postopku ni postavil. Iz zapisnika zapuščinske obravnave namreč izhaja zgolj navodilo sodnika „da v kolikor želi tožnik uveljaviti dopolnitev nujnega dednega deleža, lahko to stori v posebnem pravdnem postopku“. Tožnik tudi v teku te pravde ne trdi, da je zahteval zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril do višine prikrajšanja in kaj takšnega ne zahteva niti s tožbo. Po ZD sodelovanje v zapuščinskem postopku ni ovira za poznejšo pravdo le, če obstojijo razlogi za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka (224. člen ZD). Da bi bil podan kakšen od obnovitvenih razlogov pa pritožnik v tožbi ni zatrjeval, niti kaj takega ne zatrjuje v pritožbi.
Stranska intervencija na strani ene pravdne stranke ne more nadomestiti zgrešene procesne legitimacije. Tožeča stranka bi v primeru nujnega enotnega sosporništva morala tožiti tudi morebitno stransko intervenientko. Izenačevanje vloge stranskega interveninta z vlogo tožene stranke je materialnopravno zgrešeno.
Zdravstvena dejavnost, pravice bolnikov, vključno s pravico do povračila škode in tudi obveznosti zdravstvenih delavcev, so urejene neposredno z zakonom in iz njega tudi izhajajo. Pravno podlago za povračilo škode, ki jo zatrjuje pritožnik, daje tako ZZDej (in ne pogodba), pogoje in oblike pravno priznanih škod pa ureja OZ v členih 131 do 189.
tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine
V skladu z 2. odstavkom 299. člena OZ pride namreč dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, takrat, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Ne glede na predpravdne odškodninske zahtevke je torej tožena stranka v zamudo prišla najkasneje z vložitvijo tožbe.
začasna odredba – nespoštovanje sklepa o začasni odredbi - izvršitev denarne kazni za primer nespoštovanja začasne odredbe
Če se ugotovi, da sklepa o začasni odredbi toženka ni spoštovala, je treba po uradni dolžnosti kazen, ki je bila v tem istem sklepu že izrečena, izterjati, kljub temu da je med tem že pravnomočno odločeno o glavni stvari. Predlog tožeče stranke je treba šteti (le) kot obvestilo sodišču. Za (predlog za) izrek nove denarne kazni pa upnik nima več pravnega interesa.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 411, 411/3.
stiki z otroki – začasna prepoved stikov – varovanje otrokove koristi – začasna odredba
Kadar stiki s starši pomenijo za otroka hudo čustveno obremenitev in ga spravljajo v emocionalno stisko ter tako ogrožajo njegov osebnostni razvoj, jih je potrebno začasno prepovedati.
zaznamba izvršbe – načelo zemljiškoknjižnega prednika – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Če v sklepu o izvršbi navedeni dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, zemljiškoknjižno sodišče zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, o kateri sicer odloča po uradni dolžnosti, ne sme opraviti.
stvarna pristojnost – najemno razmerje – razlaga najemnega spora
V skladu s sodno prakso in teorijo sodijo v okvir 57. člena ZPP vsi spori med najemnikom in najemodajalcem, torej ne le spori za plačevanje najemnine, pač pa tudi odškodninski spori, kot tudi na primer spori glede nadomestila za porabljeno električno energijo.
OZ člen 376, 1060. ZOR člen 178, 178/2, 200. ZPP člen 154, 155, 163, 165, 165/2, 350, 350/2, 353, 358, 358-5. ZVCP člen 40, 41.
deljena odgovornost – višina odškodnine – zlom gležnja – zlom desne nadlahti - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjske aktivnosti – kasnejša katastrofalna škoda – omejitev teka zamudnih obresti
Je tožniku odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mogoče priznati le za obdobje 4 let, torej do trenutka, ko je v posledici druge nezgode postal nepokreten in v celoti odvisen od tuje pomoči.
samostojni podjetnik posameznik – predmet izvršbe – poslovni račun
Samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Gre torej za izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi za enotnost osebnega in podjetniškega premoženja. Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba imata tako enotno oziroma nerazdružljivo subjektiviteto. Glede na navedeno denarna sredstva na računu podjetnika posameznika hkrati predstavljajo tudi premoženje fizične osebe.
nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nerazumno dolgo trajanje postopka - denarna odškodnina
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato tožnica ni upravičena do odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Gre za škodo, ki do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana, ker OZ zanjo ni predvidel možnosti za uveljavljanje denarne odškodnine.
ZIZ člen 167, 170, 170/2. ZZK-1 člen 5, 8, 86, 86/1, 87, 87/2. SPZ člen 10. ZTLR člen 33. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. EKČP člen 6.
Vprašanje dobre vere in zaupanja v podatke zemljiške knjige je v primeru, ko upnik pridobi zastavno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi, torej ne s pravnoposlovno pridobitvijo, nerelevantno. Pomembno je le to, da je bil sklep o izvršbi v zemljiški knjigi zaznamovan, še preden je tožnik svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo (2. odst. 170. člena ZIZ).
Pojem stranke v zapuščinskem postopku je širši od formalnega pojmovanja stranke v pravdnem postopku. Čeprav sodišče ugotovi, da predmetov, s katerimi je zapustnica v oporoki razpolagala v korist oporočne dedinje, ni več, je na zapuščinsko obravnavo dolžno povabiti tudi oporočno dedinjo.
Iz vročilnice, pripete k pozivu na odgovor prvotoženki, izhaja, da je njen prejem na v tožbi označenem naslovu z nečitljivim podpisom potrdil pooblaščenec, v vročilnici skrajšano poobl., vendar je napačna ugotovitev, da je bila taka vročitev v skladu z določbo 7. odst. 142. člena ZPP. Ta določba seveda velja, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, kar pa pritožnica zanika, iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da bi prvotoženka imela pooblaščenca, niti tega ne ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi.
ZPP člen 32, 91, 91/1, 91/1-1, 481, 481/1, 481/2, 484. ZIZ člen 168, 168/5.
stvarna pristojnost – sosporniki – ista dejanska in pravna podlaga – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obligacijski zahtevek – spor o stvarni pravici na nepremičnini – pravila postopka v gospodarskih sporih
V sporu na aktivni strani nastopa gospodarska družba, na pasivni strani pa fizična oseba in samoupravna lokalna skupnost. Obveznost toženih strank se opira na isto dejansko in pravno podlago, saj tožeča stranka od prvotoženke, za katero zatrjuje, da je dejanska lastnica stanovanja in drugotožene stranke, ki je zemljiškoknjižna lastnica spornega stanovanja, za katerega sta toženi stranki sklenili prodajno pogodbo zahteva izstavitev listine, zato sta sospornici v smislu določbe 1. točke 1. odstavka 91. člena ZPP.
V tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 2. odstavka 481. člena ZPP, saj glede na spremenjeno tožbo, s katero tožeča stranka od toženih strank zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na ime prvotožene stranke kot dolžnice, ne gre za spor o stvarni pravici na stanovanju, pač pa za obligacijski zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva po pooblastilu iz 5. odstavka 168. člena ZIZ vpis lastninske pravice na ime prvotoženke kot njene dolžnice.
Če iz dejstev, ki jih stranka, na kateri je trditveno breme, zatrjuje, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja, takšna tožba ni sklepčna, pa čeprav bi se izkazalo, da so vsa dejstva, ki jih zatrjuje, resnična. Tožba je nesklepčna, ker tožnica ni zatrjevala pravno pomembnih dejstev niti glede pridobitve lastninske pravice s pravnim poslom, niti na podlagi zakona, s priposestvovanjem.
ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – upravičenec za odkup stanovanja
Navedbe pritožnice, da toženec ni imel pravice do odkupa stanovanja, ker ni bil ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice in je nastopal kot kupec le zato, ker je ponaredil listino, na kateri je zapisal, da je sin imetnika stanovanjske pravice, so razlogi, zaradi katerih bi bila pogodba kvečjemu izpodbojna ne pa nična.
varstvo lastninske pravice – originalna pridobitev lastninske pravice – začasna odredba – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Tožeča stranka zatrjuje, da je pred uveljavitvijo ZLNDL pridobila pravico do uporabe, kar pomeni, da je na podlagi 2. člena ZLNDL pridobila na nepremičnini lastninsko pravico. Čeprav tožeča stranka zatrjuje, da je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno, uveljavlja od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar je bil verjetno odločilni razlog, da je prvo sodišče zahtevek tožnika materialnopravno zmotno obravnavalo kot obligacijski in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker naj bi zastarala terjatev tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.