PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055690
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/6, 503/3. ZIZ člen 272.
izključitev družbenika iz družbe – sodna izključitev družbenika iz družbe – regulacijska začasna odredba
Če sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.
odškodninska odgovornost - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil
Tožnica je bila v nastali prometni situaciji nedvomno premalo pozorna in je napačno ocenila prometno situacijo ter zapeljala na drug prometni pas, s tem pa nedvomno kršila določilo 23. člena ZVCP, pri čemer je njena kršitev težje narave, kot tista, ki se jo očita zavarovancu tožene stranke.
ZIZ člen 167, 170, 170/2. ZZK-1 člen 5, 8, 86, 86/1, 87, 87/2. SPZ člen 10. ZTLR člen 33. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. EKČP člen 6.
Vprašanje dobre vere in zaupanja v podatke zemljiške knjige je v primeru, ko upnik pridobi zastavno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi, torej ne s pravnoposlovno pridobitvijo, nerelevantno. Pomembno je le to, da je bil sklep o izvršbi v zemljiški knjigi zaznamovan, še preden je tožnik svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo (2. odst. 170. člena ZIZ).
ZPP člen 32, 91, 91/1, 91/1-1, 481, 481/1, 481/2, 484. ZIZ člen 168, 168/5.
stvarna pristojnost – sosporniki – ista dejanska in pravna podlaga – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obligacijski zahtevek – spor o stvarni pravici na nepremičnini – pravila postopka v gospodarskih sporih
V sporu na aktivni strani nastopa gospodarska družba, na pasivni strani pa fizična oseba in samoupravna lokalna skupnost. Obveznost toženih strank se opira na isto dejansko in pravno podlago, saj tožeča stranka od prvotoženke, za katero zatrjuje, da je dejanska lastnica stanovanja in drugotožene stranke, ki je zemljiškoknjižna lastnica spornega stanovanja, za katerega sta toženi stranki sklenili prodajno pogodbo zahteva izstavitev listine, zato sta sospornici v smislu določbe 1. točke 1. odstavka 91. člena ZPP.
V tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 2. odstavka 481. člena ZPP, saj glede na spremenjeno tožbo, s katero tožeča stranka od toženih strank zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na ime prvotožene stranke kot dolžnice, ne gre za spor o stvarni pravici na stanovanju, pač pa za obligacijski zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva po pooblastilu iz 5. odstavka 168. člena ZIZ vpis lastninske pravice na ime prvotoženke kot njene dolžnice.
zaznamba izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe izvršbe – načelo vrstnega reda
V zemljiškoknjižnem postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče upoštevati, da so že nastopili pogoji za izbris zaznambe izvršbe. V novem zemljiškoknjižnem postopku bo mogoče doseči izbris zaznambe izvršbe, če se bo izkazalo, da so zato izpolnjeni pogoji. Če izvršilno sodišče zemljiškoknjižnega sodišča ne bi obvestilo o pogojih za izbris zaznambe izvršbe, lahko dolžnik, ki je stranka v izvršilnem postopku, tudi sam predlaga izbris zaznambe.
ZZK-1 člen 124, 149, 149/4, 243, 245 OZ člen 92 SPZ člen 23 ZPP člen 13.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka – odločanje o vpisih – pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – ponarejen podpis na pogodbi – formalnopravni in materialnopravni razlog neveljavnosti vpisa – ugovor – pritožba – izbrisna tožba – zaznamba izbrisne tožbe
Zaradi načela formalnosti (124. čl. ZZK-1) je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. čl. ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. čl. ZZK-1).
Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine – če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. čl. SPZ).
Za identiteto denarnih zahtevkov so pomembne tudi dejanske navedbe strank, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko je opozorilo, da bi s spremembo pravno relevantnih dejstev glede posojila prišlo do spremembe tožbe, kar je v dispoziciji tožeče stranke in do česar (zaradi tveganja utemeljenega ugovora zastaranja, kot pojasnjuje pritožnica) ni prišlo.
Pravilo res iudicata se ne more uporabiti v primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba je namenjena začasnemu varstvu tožbenega zahtevka, izda pa se jo glede na okoliščine, ki obstajajo ob izdaji odredbe.
ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – upravičenec za odkup stanovanja
Navedbe pritožnice, da toženec ni imel pravice do odkupa stanovanja, ker ni bil ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice in je nastopal kot kupec le zato, ker je ponaredil listino, na kateri je zapisal, da je sin imetnika stanovanjske pravice, so razlogi, zaradi katerih bi bila pogodba kvečjemu izpodbojna ne pa nična.
varstvo lastninske pravice – originalna pridobitev lastninske pravice – začasna odredba – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Tožeča stranka zatrjuje, da je pred uveljavitvijo ZLNDL pridobila pravico do uporabe, kar pomeni, da je na podlagi 2. člena ZLNDL pridobila na nepremičnini lastninsko pravico. Čeprav tožeča stranka zatrjuje, da je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno, uveljavlja od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar je bil verjetno odločilni razlog, da je prvo sodišče zahtevek tožnika materialnopravno zmotno obravnavalo kot obligacijski in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker naj bi zastarala terjatev tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
spor majhne vrednosti – premoženjska škoda – pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje
Tožnica je pred pravdo pridobila izvedensko mnenje glede škode, nastale z odstranitvijo robnika, ki ga toženca v postopku nista priznavala. V tistem delu, kjer izvedenec podaja navedbe o dolžini robnika, takšno mnenje predstavlja listinski dokaz, ki je predmet dokazne ocene sodišča tako kot vsi ostali dokazi. Izvedenskemu mnenju pa ni mogoče slediti v delu, kjer izvedenec ocenjuje škodo v skladu s pravili stroke, saj izvedensko mnenje lahko poda le v sodnem postopku postavljen izvedenec.
ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/1, 41, 41/2. ZGD člen 665, 665/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – COVL - osebno odgovorni družbenik – predlog za nadaljevanje izvršbe – statusno preoblikovanje
ZGD v 2. odstavku 665. člena predvideva situacijo, ko se želijo osebno odgovorni družbeniki s statusnim preoblikovanjem osebne družbe v kapitalsko družbo izogniti odgovornosti za dolgove osebne družbe.
Upnik bo lahko uveljavljal plačilo terjatve do izbrisane družbe J. d.n.o. od osebno odgovornih družbenikov te družbe, vendar pa tega v izvršilnem postopku zoper družbo J. d.o.o. (kot pravno naslednico izbrisane družbe J. d.n.o.) od osebno odgovornih družbenikov ne more uveljavljati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI
VSL0066561
URS člen 22. ZP-1 člen 2, 2/2, 90, 90/1, 139, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8, 157. ZVCP-1 člen 38, 38/5, 234.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave – obrazložitev – nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami – protispisnost – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pravice obdolženca – enako varstvo pravic – pravica do izjave – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – milejši predpis
Vrhovno sodišče RS je v več sodbah sprejelo stališče, da se sodba sodišča prve stopnje sme opreti na strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave Generalne policijske uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve, saj je takšno strokovno mnenje po ustaljeni sodni praksi dokaz kot vsak drug dokaz, ki ga sodišče ocenjuje v skladu z načelom proste presoje dokazov, in ni nedovoljen dokaz in sam po sebi neverodostojen dokaz.
155. člen ZP-1 razloga protispisnosti ne zajema. Zatrjevanje neskladja med razlogi, na katere se opira sodba, in listino strokovnim mnenjem, predstavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na njegovo odločitev ne bi mogla vplivati.
Ker je sodišče prve stopnje obdolženega spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 234. členu v zvezi s 5. odstavkom 38. člena ZVCP-1, mu je utemeljeno izreklo sankcije ob upoštevanju 3. odstavka 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj glede na okoliščine, v katerih je prišlo do obravnavanega prekrška, in posledice, ni razlogov za odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornih vozil (4. odstavek 23. člena ZP-1), tako da sprememba ZVCP-1E, ki velja od 30. 4. 2008 in te sankcije ne predpisuje več obvezno, za obdolženca ni milejša.
Ugotovitev, kdo je lastnik stvari, na kateri je bilo opravljeno delo, ne odgovarja hkrati že tudi na vprašanje, kdo so udeleženci obligacijskega razmerja – podjemne pogodbe.
odmera sodne takse – domneva umika pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče je ravnalo v skladu z določbo 105a. člena ZPP, na kar je bila tožnica opozorjena že v pisnem sklepu. Navedeno zakonsko določilo ne predvideva podaljšanja roka, pač pa mora sodišče za takšno vlogo šteti, da je umaknjena.
stvarna pristojnost – najemno razmerje – razlaga najemnega spora
V skladu s sodno prakso in teorijo sodijo v okvir 57. člena ZPP vsi spori med najemnikom in najemodajalcem, torej ne le spori za plačevanje najemnine, pač pa tudi odškodninski spori, kot tudi na primer spori glede nadomestila za porabljeno električno energijo.
odstop o pogodbe – zavarovanje kredita – trenutek odstopa od pogodbe
Banka je toženca pozvala, da poravna zapadle obroke kredita, obresti in stroške; toženec je imel možnost, da zapadle obveznosti poravna in na ta način kreditno pogodbo vzdrži v veljavi, vendar pozivu ni sledil. Rok za odstop od pogodbe ni predpisan. Posebna oblika ali kakšna druga obličnost za odstopno izjavo ni predpisana. Toženec je bil z odstopom od pogodbe seznanjen najkasneje s prejemom tožbe. Notifikacijska dolžnost pogodbenika, o kateri govori 109. čl. OZ, na veljavnosti odpovedi ne more imeti vpliva, saj nastopi šele po odpovedi pogodbe.
Pravica zapustnikove vdove, da ena polovica nepremičnin, ki so po stanju zemljiške knjige zapustnikova last, ne spada v zapuščino, je manj verjetna, zato je tožbo dolžna vložiti ona.
URS člen 14, 22. OZ člen 133, 133/3, 179, 179/1. ZPP člen 185, 185/7. ZVO-1 člen 3.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - nastanek zamude - tek zakonskih zamudnih obresti
Iz podatkov v spisu izhaja, da sta tožnika zahtevek na plačilo 6.259,39 EUR odškodnine (za vsakega) zvišala na 8.000,00 EUR (za vsakega) s pripravljalno vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 09.05.2008. Toženka v zamudo s plačilom 8.000,00 EUR za vsakega tožnika ni mogla priti pred tem datumom, saj se je šele takrat seznanila, da tožnika zahtevata navedeni znesek. Pred tem datumom je lahko bila v zamudi le glede zahtevanega zneska 6.259,39 EUR za vsakega tožnika. Ob pravilni uporabi materialnega prava (drugem odstavku 299. člena OZ) tožnikoma zamudne obresti od zvišanega zneska pripadajo šele od dneva, ko sta takšen zahtevek postavila.
Ker pritožnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče, sodne takse ni plačala, saj kaj takega niti ne trdi, je ravnanje prvostopnega sodišča o zavrženju pritožbe pravilno.