ZIZ člen 289. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 38, 38-21.
OZ člen 131. ZPP člen 358.
izvršilno dejanje odstranitve stavbe - odškodninska odgovornost izvršitelja - škoda, ki nastane zaradi izvršiteljevega ravnanja ali opustitve njegove dolžnosti - predpostavke odškodninske odgovornosti
Pravna podlaga za odškodninsko odgovornost izvršitelja je v 289. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, po kateri je izvršitelj odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča (seveda v zvezi s splošnimi predpisi o odškodninski odgovornosti). Kot rečeno, je bilo izvršilno dejanje pomoč upniku v zvezi z obveznostjo dolžnika nekaj storiti, z odredbo sodišča je bilo izvršitelju naloženo le, da pridobi geometra in gradbene izvajalce. Odgovarja torej lahko le za tisto ravnanje, ki mu je bilo naloženo in ki ga je tudi opravil.
prepoved odtujitve stanovanja, kupljenega po SZ - pogodbena pravica - predlog za zaznambo prepovedi odtujitve v zemljiški knjigi - zaznamba - vknjižba - vpis oziroma izbris pravnih dejstev - vpis oziroma izbris pravic
Pri prepovedi odtujitve stanovanja, kupljenega po Stanovanjskem zakonu, za pogodbeno, obligacijsko pravico, čeprav je določena z zakonom, je zaznamba glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo. Ker prepoved, katere zaznambo želi predlagateljica doseči, ni pravno dejstvo, temveč temelji na obligacijski pravici, ki je določena v korist prodajalca, bi bila mogoča le njena vknjižba, seveda le ob izpolnitvi pogojev, ki jih za vknjižbe ZZK-1 določa.
poslovna goljufija - povzročitev zmote pri oškodovancu
Glede pritožbene navedbe, da obdolženec kot direktor in lastnik družbe ne more kazensko odgovarjati, je potrebno pojasniti, da je poslovna goljufija tista goljufija, pri kateri storilec ali več storilcev na področju gospodarskega poslovanja goljufa osebe znotraj gospodarskega subjekta ali pa v poslovanju z drugimi gospodarskimi subjekti in fizičnimi osebami goljufa osebe v teh gospodarskih subjektih ali fizične osebe same. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je glavna značilnost povzročitev zmote pri oškodovancu. Ker pa je zmota psihološki pojem, pa je potrebno upoštevati, da so le osebe - ljudje lahko v zmoti, ne morejo pa biti v zmoti sami gospodarski subjekti, če jih obravnavamo kot nekakšen depersonaliziran nadpojem, ne da bi pri tem upoštevali, da vse gospodarske in druge odločitve sprejemajo fizične osebe - navadno vodilni uslužbenci, kar je obdolženec bil ali druge osebe, ki sestavljajo t.i. managerski sloj.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – umik vloge – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je določilo 105.a člena ZPP napačno uporabilo. Sodišče bi lahko štelo vlogo za umaknjeno le v primeru, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Pritožnik je v predlogu za obnovo postopka navedel, da z vso upravičenostjo pričakuje „...da bo Vrhovno sodišče oprostilo oziroma vplivalo na oprostitev vlagatelja plačevanja vseh nadaljnjih taks in povprečnin...“. To navedbo je treba upoštevati, saj gre za laičen predlog toženca za oprostitev plačila sodnih taks.
postopek uveljavljanja škode na kmetijskih zemljiščih - pisna prijava škode - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
ZDLov-1 v 56. členu predpisuje postopek uveljavljanja škode na kmetijskih in gozdnih zemljiščih od upravljavca. Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca.
predlog za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - popolnost predloga - pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov - Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov - zasebna listina kot podlaga za vpis - prenos lastninske pravice s pravnim poslom - originarna pridobitev lastninske pravice - potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna
Predlagateljica je predlagala vpis na podlagi pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov, s katero sta pogodbeni stranki med ostalim ugotovili, da so zemljišča, našteta v 3. členu pogodbe, na katerih je doslej vknjižena pravica uporabe za Občino S., na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov postala last Republike Slovenije in s pogodbo uredili prenos teh nepremičnin na Republiko Slovenijo. Drugi odstavek 38. člena ZZK-1 namreč določa, da je v primeru, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da taka odobritev ali soglasje ni potrebno, dovolilu priložiti tudi navedeno soglasje, oziroma odobritev oziroma potrdilo. Povedano pomeni, da se odobritev oziroma soglasje ne zahteva pri vseh zasebnih listinah, ampak le pri tistih, s katerimi se prenaša lastninska pravica s pravnim poslom. Odločilno je torej vprašanje, kakšna je vsebina pogodbe, ki je bila podlaga predlogu za vpis lastninske pravice. Za obravnavani primer se torej določba drugega odstavka 38. člena ZZK-1 ne nanaša, kar pomeni, da je bil predlog predlagateljice formalno popoln in je sklep o njegovem zavrženju napačen.
Ker je storitev opravil odvetnik, račun pa izstavila družba (torej druga oseba), je sporno vprašanje, ali je tožeča stranka glede terjatve po računu pravna naslednica odvetnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka univerzalnega pravnega nasledstva ni izkazala. Zakon o odvetništvu nima določbe o tem, da je odvetniška družba, v kateri je družbenik odvetnik, ki je bil pred ustanovitvijo družbe samostojni odvetnik, univerzalni pravni naslednik takega odvetnika. Po 36. členu ZOdv se za ustanovitev in poslovanje odvetniških družb uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom drugače določeno. Po zakonu o gospodarskih družbah (ZGD) se lahko gospodarske družbe ustanovijo na več načinov, najbolj običajen je, da se gospodarska družba ustanovi na novo (in ni v razmerju univerzalnega pravnega nasledstva do ustanoviteljev), lahko pa gre za združitev, delitev ali za preoblikovanje. ZGD pri slednjih določa univerzalno pravno nasledstvo. Da je šlo za tak način ustanovitve, katerega pravna posledica je univerzalno pravno nasledstvo, bi morala tožeča stranka dokazati.
oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks – rok za vložitev predloga – obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
ZST-1 ne določa prekluzivnega roka za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks.
ZPP člen 113, 113/3, 115, 115/1, 339, 339/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Pritožbeni očitki, da je sodišče kršilo 3. odst. 113. čl. ZPP (dolžnost sodišča, da v vabilu opozori na zakonite posledice izostanka) in 1. odst. 115. čl. ZPP (možnost preložitve naroka), so v sporu majhne vrednosti neupoštevni, ker ne gre za nobeno od absolutnih bistvenih kršitev po 2. odst. 339. čl. ZPP.
zastopanje v pravdnem postopku - vložitev pritožbe po odvetniku - odločba o brezplačni pravni pomoči - dolžnost predložitve pooblastila - sankcija za nepredložitev pooblastila - zavrženje pritožbe kot presenečenje za stranko
Vendar podatki spisa izkazujejo, da je vse od vložitve predloga v letu 2006 sodišče dovolilo odvetniku zastopanje predlagateljice že na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, zato nedvomno predstavlja zavrženje pritožbe s sklepom z dne 10.2.2009 zanjo presenečenje, četudi je bil sklep izdan v času, ko je stopila v veljavo novela ZPP-D, ki nepredložitev pooblastila k pritožbi sankcionira s takojšnjim zavrženjem pravnega sredstva. Podatki spisa v obravnavani zadevi so zato sodišču prve stopnje v skladu z načelom poštenega sojenja narekovali ustrezen ukrep za odpravo pomanjkljivosti pritožbe tako, da odvetnika pozove k predložitvi ustreznega pooblastila.
deljena odgovornost – škoda zaradi plačila z ukradeno kreditno kartico - škoda zaradi plačila z izgubljeno kreditno kartico
Kljub hudi neskrbnosti (skrbnost dobrega strokovnjaka) tožene stranke, ki ni preverila podpisa na slipu s podpisom na kreditni kartici in tudi ni zahtevala predložitve osebne izkaznice ter tudi ni upoštevala okoliščine, da je bila avtorizacija plačila dvakrat zavrnjena, preden je bila odobrena, toženi stranki ni mogoče očitati izključne odgovornosti za škodo nastalo tožniku, ki je bančno kartico izgubil. Treba je upoštevati tudi tožnikov prispevek k nastanku škode, ki se je izrazil v njegovem neskrbnem ravnanju, predvsem zato, ker je bančno kartico izgubil, ko nadalje ni poskrbel za hitrejši prihod v banko oz. ni vztrajal pri vzpostavitvi telefonskega stika z banko in dosegel čimprejšnji preklic kartice. Gre za pravilo o primerjalni (ne)skrbnosti, po katerem se odgovornost oziroma breme negativnih posledic škodnega dogodka razdeli med odgovorno osebno in oškodovancem, v sorazmerju z obsegom njune neskrbnosti. Obseg neskrbnosti pa se določi kot razmerje med ravnijo dolžne skrbnosti in ravnijo dejanske skrbnosti konkretnega ravnanja.