Delodajalec sme ob ugotavljanju, ali obstoji utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, upoštevati izjavo delavca, ki jo pridobi v postopku zbiranja informacij v zvezi z morebitnim nepravilnim ravnanjem. Tako pridobljena izjava pa ne more nadomestiti zagovora, ki ga je dolžan delavcu omogočiti po predhodno pravočasno in pravilno vročenem pisnem vabilu na zagovor, ki mora vsebovati obrazložen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
vložitev pritožbe po odvetniku – predložitev pooblastila - zavrženje pritožbe
Če odvetnik ob vložitvi pritožbe ne predloži pooblastila (če tega v spisu še ni), je pritožba nedovoljena. Določb 5. odst. 98. člena ZPP je do odvetnikov stroga, ni pa protiustavna.
Zamudna sodba po čl. 318/I ZPP temelji na dejanskih ugotovitvah in stanju, kot je to obstajalo ob nastopu pogojev za njeno izdajo, torej po stanju na prvi dan po preteku 30-dnevnega zakonskega roka, v katerem bi toženec lahko vložil odgovor na tožbo.
Zato pa okoliščine, ki se nanašajo na omejitev odgovornosti pravnega naslednika prvotnega toženca po določbi čl. 142 ZD in ki so nastopile za tem, predstavljajo takšne okoliščine, ki bi jih lahko pritožnica kot morebitna dolžnica dopustno uveljavljala v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku.
Delavcu lahko preneha delovno razmerje le na eni podlagi, tako da tožniku delovno razmerje ni moglo hkrati prenehati zaradi upokojitve po splošnih predpisih in na podlagi ureditve v ZObr, ki vsebuje poseben način prenehanja delovnega razmerja, ki je posledica specifičnosti in organizacije dela ter drugih zahtev poklicnega dela v vojski – gre za prenehanje delovnega razmerja najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih. Delovno razmerje mu je prenehalo le na podlagi 11. odst. 92. čl. ZObr in je upravičen le do odpravnine na podlagi ZObr, ne pa tudi do odpravnine zaradi upokojitve.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 149, 150, 179, 179/1.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – nevarna stvar
Tožena stranka je za škodo, ki jo je tožnik utrpel ob padcu s strehe na delovišču športne dvorane, v celoti odgovorna. Podana je tako objektivna odgovornost, ker je delo na višini nevarna dejavnost in ker je poledenela in mokra površina strehe nevarna stvar, kot subjektivna odgovornost, ker se ni upoštevalo predpisov o varnosti in zdravju pri delu, saj so odgovorni delavci tožene stranke vedeli, da se delavci ne zavarujejo z varnostnim pasom, pa so takšno ravnanje dopuščali.
ZP-1-UPB3 člen 136, 136/10, 202a. ZVCP-1 člen 23, 23/1.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je storilec skupaj sedem kazenskih točk v cestnem prometu dosegel kot voznik začetnik in zaradi tega tudi nepravilno uporabilo določbe ZP-1 o izreku stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Res je sicer, da iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij, izhaja, da ima storilec na navedeni dan v skupni evidenci izrečenih kazenskih točk kot voznik začetnik vpisanih skupaj sedem kazenskih točk. Vendar pa navedene okoliščine sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni preverilo. Upravna enota I. je Višjemu sodišču v Kopru sporočila, da je storilec pridobil prvo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B dne 14. aprila 1986, po izrečeni sankciji prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je ponovno pridobil vozniško dovoljenje dne 14. maja 2007. ZVCP-1 v določbi 66. točke prvega odstavka 23. čl. določa, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21 leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije. Glede na navedeno zakonsko določbo storilec ob ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja za B kategorijo motornih vozil ni bil več voznik začetnik. Zato bi mu bilo mogoče izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le v primeru, da bi v roku treh let storil prekrške v cestnem prometu zaradi katerih bi mu bilo izrečenih 18 kazenskih točk.
O pritožbi zoper sklep o pridržanju je odločal izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru kot „instanca“ prekrškovnemu organu. Z odločitvijo izvenobravnavnega senata o pritožbi je postal sklep prekrškovnega organa pravnomočen in zoper takšno odločitev ni (rednega) pravnega sredstva.
Glede na jezikovno jasnost in sistematičnost poudarjenega vrstnega reda vloženih vlog po tar. št. 19/OT (Ur.l. RS št. 67/03, 70/03), vloga s katero je stranka odgovorila na predlog za vrnitev v prejšnje stanje druge stranke, predstavlja drugo vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT.
S pogodbo o izobraževanju sta se stranki dogovorili, da je toženec v primeru prekinitve ali neuspešnega zaključka izobraževanja dolžan povrniti celotne stroške izobraževanje. Ker med te stroške sodi tudi nadomestilo plače, ki ga je prejel v času študijskega dopusta, je vrnitveni zahtevek tožeče stranke utemeljen. Neutemeljen pa bi bil v primeru, če bi nadomestilo plače, ki ga je tožene c prejel v času študijskega dopusta, predstavljalo plačilo za delo.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – predpisi o varnosti in zdravju pri delu
Za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca kladiva na desno nogo, je krivdno odgovorna tožena stranka, ker ni spoštovala predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Kljub večkratnim opozorilom ni zagotovila brezhibne delovne opreme (kladiva) in primernih zaščitnih sredstev, zaradi česar tožniku tudi ni mogoče očitati soprispevka k nastali škodi, češ da kladiva predhodno ni pregledal.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – bolniški stalež – ravnanje v nasprotju z navodili zdravnika
Kljub temu da se je tožnik v času bolniškega staleža večkrat dalj časa zadrževal v gostinskih lokalih, ni naklepoma huje kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, tako da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita. Z opisanim ravnanjem tožnik ni ravnal v nasprotju z navodili svoje osebne zdravnice in specialista psihiatra, da popolna izolacija ni ustrezna in da se priporoča aktivno vključevanje v življenje.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – utemeljenost odpovednega razloga
Ob ugotovitvi, da je bila nova pogodba o zaposlitvi veljavno sklenjena, tožnik ne more zahtevati ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, reintegracije na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi ter reparacije na tej podlagi. Pravico ima izpodbijati le utemeljenost odpovednega razloga, kar pomeni, da vse ostale okoliščine in pogoji, ki so sicer predpisani za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niso predmet sodne presoje.
Sodišče lahko svojo odločitev o tem, ali bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, med postopkom tudi spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo naknadno drugače oceni.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Iz obvestila Ministrstva za pravosodje je razvidno, da je bila storilka dne 29. decembra 2008 napotena na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo (napotilo je prejela 30. decembra 2008), vendar se le-tega ni udeležila. Glede na to, da je storilka medtem presegla predpisano število kazenskih točk v cestnem prometu, za vključitev v program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni več zakonskih pogojev, ki jih določa 2. odst. 189. čl. ZVCP-1.
javni uslužbenec – zunanja služba – delo preko polnega delovnega časa
Ker se v zunanji službi opravljanje dela preko polnega delovnega časa upošteva pri določitvi dodatnega količnika za obračun plače, tožniku plačilo za zatrjevano delo preko polnega delovnega časa v tujini ne pripada.
ZS člen 3. ZDDO člen 69, 71. ZZZ člen 57. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini člen 19, 25. Pravilnik o vojaških diplomatskih predstavnikih člen 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški nastanitve – dnevnice – diplomatsko osebje – smiselna uporaba določb – pravna praznina
Ker v času napotitve tožnika v BiH povračilo stroškov za delavce, ki so trajno opravljali dela in naloge na mednarodnih misijah, ni bilo urejeno, in ker stranki nista v pogodbi o zaposlitvi uredili povrnitve stroškov, do katerih je bil tožnik upravičen za čas dela v tujini, je treba izhajati iz predpisov, ki urejajo podobne primere. Upoštevaje tožnikov status diplomata, ki so mu ga priznavali državni organi v BiH, je primerna smiselna uporaba določb, ki je v spornem obdobju veljala za diplomatsko osebje in jim priznavala pravico do nadomestila stroškov za nastanitev in do dnevnic.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti
Upnik mora v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine vloženem po elektronski poti, določno označiti listino in sedež sodišča v skladu z navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, sicer se šteje, da sporazuma o pristojnosti ni pravočasno uveljavljal.
postopek o prekršku - stranska sankcija - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Res je sicer, da je storilec prekršek, ki ga je storil z vozilom B kategorije, storil kot voznik začetnik, saj od pridobitve vozniškega dovoljenja za to kategorijo takrat še nista pretekli dve leti, prav tako je tudi res, da je prekršek, ki ga je storil z motornim vozilom A kategorije dne 12. aprila 2009 storil kot voznik začetnik te kategorije. Vendar pa v času storitve prekrška z motornim vozilom A kategorije storilec ni bil več voznik začetnik za vožnjo motornih vozil B kategorije, zato storilca ob storitvi prekrška z motornim vozilom A kategorije ni več mogoče šteti kot voznika začetnika obeh kategorij in zato tudi ne upoštevati kazenskih točk, ki jih je dosegel kot voznik motornega vozila B kategorije. Glede na navedeno se tako izkaže, da je storilec kot voznik začetnik A kategorije dosegel pet kazenskih točk, torej manj kot je potrebno za izrek stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - dopust za nego in varstvo otroka - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za odpovedni razlog po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR (za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) gre le, če delavec opravlja pridobitno delo v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ne pa če delavec opravlja pridobitno delo v času odsotnosti z dela zaradi nege otroka.