nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – predpisi o varnosti in zdravju pri delu
Za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca kladiva na desno nogo, je krivdno odgovorna tožena stranka, ker ni spoštovala predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Kljub večkratnim opozorilom ni zagotovila brezhibne delovne opreme (kladiva) in primernih zaščitnih sredstev, zaradi česar tožniku tudi ni mogoče očitati soprispevka k nastali škodi, češ da kladiva predhodno ni pregledal.
postopek o prekršku - stranska sankcija - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Res je sicer, da je storilec prekršek, ki ga je storil z vozilom B kategorije, storil kot voznik začetnik, saj od pridobitve vozniškega dovoljenja za to kategorijo takrat še nista pretekli dve leti, prav tako je tudi res, da je prekršek, ki ga je storil z motornim vozilom A kategorije dne 12. aprila 2009 storil kot voznik začetnik te kategorije. Vendar pa v času storitve prekrška z motornim vozilom A kategorije storilec ni bil več voznik začetnik za vožnjo motornih vozil B kategorije, zato storilca ob storitvi prekrška z motornim vozilom A kategorije ni več mogoče šteti kot voznika začetnika obeh kategorij in zato tudi ne upoštevati kazenskih točk, ki jih je dosegel kot voznik motornega vozila B kategorije. Glede na navedeno se tako izkaže, da je storilec kot voznik začetnik A kategorije dosegel pet kazenskih točk, torej manj kot je potrebno za izrek stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dogovor o krajevni pristojnosti
Upnik mora v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine vloženem po elektronski poti, določno označiti listino in sedež sodišča v skladu z navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, sicer se šteje, da sporazuma o pristojnosti ni pravočasno uveljavljal.
Delodajalec sme ob ugotavljanju, ali obstoji utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, upoštevati izjavo delavca, ki jo pridobi v postopku zbiranja informacij v zvezi z morebitnim nepravilnim ravnanjem. Tako pridobljena izjava pa ne more nadomestiti zagovora, ki ga je dolžan delavcu omogočiti po predhodno pravočasno in pravilno vročenem pisnem vabilu na zagovor, ki mora vsebovati obrazložen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Zamudna sodba po čl. 318/I ZPP temelji na dejanskih ugotovitvah in stanju, kot je to obstajalo ob nastopu pogojev za njeno izdajo, torej po stanju na prvi dan po preteku 30-dnevnega zakonskega roka, v katerem bi toženec lahko vložil odgovor na tožbo.
Zato pa okoliščine, ki se nanašajo na omejitev odgovornosti pravnega naslednika prvotnega toženca po določbi čl. 142 ZD in ki so nastopile za tem, predstavljajo takšne okoliščine, ki bi jih lahko pritožnica kot morebitna dolžnica dopustno uveljavljala v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku.
vložitev pritožbe po odvetniku – predložitev pooblastila - zavrženje pritožbe
Če odvetnik ob vložitvi pritožbe ne predloži pooblastila (če tega v spisu še ni), je pritožba nedovoljena. Določb 5. odst. 98. člena ZPP je do odvetnikov stroga, ni pa protiustavna.
zapisnik o strokovnem nadzoru kot predmet sodnega postopka - pogodbeno razmerje - sodno varstvo v gospodarskem sporu - pravica do sodnega varstva
Med pravdnima strankama je oblikovano pogodbeno razmerje, pri čemer lahko obe pogodbeni stranki uveljavljata svoje pravice v gospodarskem sporu pred sodiščem splošne pristojnosti, seveda v okviru ustreznih civilnopravnih zahtevkov oziroma ugovorov. Zapisnik o strokovnem nadzoru in končni zapis pa v tem postopku lahko služita zgolj kot ustrezni dokazili.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - dopust za nego in varstvo otroka - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za odpovedni razlog po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR (za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) gre le, če delavec opravlja pridobitno delo v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ne pa če delavec opravlja pridobitno delo v času odsotnosti z dela zaradi nege otroka.
ZDR člen 81, 81/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – bolniški stalež – ravnanje v nasprotju z navodili zdravnika
Kljub temu da se je tožnik v času bolniškega staleža večkrat dalj časa zadrževal v gostinskih lokalih, ni naklepoma huje kršil pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, tako da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita. Z opisanim ravnanjem tožnik ni ravnal v nasprotju z navodili svoje osebne zdravnice in specialista psihiatra, da popolna izolacija ni ustrezna in da se priporoča aktivno vključevanje v življenje.
S pogodbo o izobraževanju sta se stranki dogovorili, da je toženec v primeru prekinitve ali neuspešnega zaključka izobraževanja dolžan povrniti celotne stroške izobraževanje. Ker med te stroške sodi tudi nadomestilo plače, ki ga je prejel v času študijskega dopusta, je vrnitveni zahtevek tožeče stranke utemeljen. Neutemeljen pa bi bil v primeru, če bi nadomestilo plače, ki ga je tožene c prejel v času študijskega dopusta, predstavljalo plačilo za delo.
Glede na jezikovno jasnost in sistematičnost poudarjenega vrstnega reda vloženih vlog po tar. št. 19/OT (Ur.l. RS št. 67/03, 70/03), vloga s katero je stranka odgovorila na predlog za vrnitev v prejšnje stanje druge stranke, predstavlja drugo vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT.
ZP-1-UPB3 člen 136, 136/10, 202a. ZVCP-1 člen 23, 23/1.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je storilec skupaj sedem kazenskih točk v cestnem prometu dosegel kot voznik začetnik in zaradi tega tudi nepravilno uporabilo določbe ZP-1 o izreku stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Res je sicer, da iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij, izhaja, da ima storilec na navedeni dan v skupni evidenci izrečenih kazenskih točk kot voznik začetnik vpisanih skupaj sedem kazenskih točk. Vendar pa navedene okoliščine sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni preverilo. Upravna enota I. je Višjemu sodišču v Kopru sporočila, da je storilec pridobil prvo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B dne 14. aprila 1986, po izrečeni sankciji prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je ponovno pridobil vozniško dovoljenje dne 14. maja 2007. ZVCP-1 v določbi 66. točke prvega odstavka 23. čl. določa, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21 leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije. Glede na navedeno zakonsko določbo storilec ob ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja za B kategorijo motornih vozil ni bil več voznik začetnik. Zato bi mu bilo mogoče izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja le v primeru, da bi v roku treh let storil prekrške v cestnem prometu zaradi katerih bi mu bilo izrečenih 18 kazenskih točk.
ZPP člen 7, 7/2, 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 458, 458/1, 480, 495, 495/1. ZOR člen 600. OZ člen 376.
spor majhne vrednosti - upoštevni pritožbeni razlogi - podjemna pogodba - grajanje napak - neupoštevnost relativnih bistvenih kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če je sodišče prve stopnje prebralo celotni spis iz druge pravdne zadeve med istima strankama, čeprav nobena od strank tega ni predlagala, če ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke o trditvah o pravočasnem grajanju napak, če je sodišče samo ugotovilo, da tožena stranka ni dala tožeči stranki primernega roka za odpravo napak; če sodišče ni štelo za priznanih tistih dejstev, ki jih tožeča stranka ni zanikala – v vseh teh primerih gre le za kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP, ki jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče upoštevati.
odškodnina– poškodba pri delu – varno delo – krivdna odgovornost
Za poškodbo tožnika, ki je upravljal valj ob polaganju betona, je tožena stranka krivdno odgovorna, ker kot delodajalec ni poskrbela za varno delo. Tožnik namreč za delo ni bil usposobljen, opravljal ga je prvič in ga nihče ni seznanil z navodili.
Ker je bilo tožnikovi zahtevi za varstvo pravic le delno ugodeno, tako da ga je tožena stranka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi pozvala nazaj na delo, ni pa ugotovila nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je podan pravni interes za tožbo, s katero zahteva še ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Delavcu lahko preneha delovno razmerje le na eni podlagi, tako da tožniku delovno razmerje ni moglo hkrati prenehati zaradi upokojitve po splošnih predpisih in na podlagi ureditve v ZObr, ki vsebuje poseben način prenehanja delovnega razmerja, ki je posledica specifičnosti in organizacije dela ter drugih zahtev poklicnega dela v vojski – gre za prenehanje delovnega razmerja najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih. Delovno razmerje mu je prenehalo le na podlagi 11. odst. 92. čl. ZObr in je upravičen le do odpravnine na podlagi ZObr, ne pa tudi do odpravnine zaradi upokojitve.
ZDSS-1 člen 53. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 79, 79/14.
kolektivni delovni spor – skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo
Prepisovanje določb kolektivne pogodbe v splošne akte delodajalca ni potrebno, ni pa v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo. V tem primeru prepisane določbe oziroma norme postanejo avtonomne norme splošnega akta in se uporabljajo direktno šele v primeru, če je zakon ali kolektivna pogodba spremenjena. Šele od tedaj dalje ima predlagatelj lahko pravni interes, da navedene določbe izpodbija oziroma da se ugotovi njihovo neskladnost z zakonom oziroma kolektivno pogodbo.
Sodišče lahko svojo odločitev o tem, ali bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, med postopkom tudi spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo naknadno drugače oceni.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Iz obvestila Ministrstva za pravosodje je razvidno, da je bila storilka dne 29. decembra 2008 napotena na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo (napotilo je prejela 30. decembra 2008), vendar se le-tega ni udeležila. Glede na to, da je storilka medtem presegla predpisano število kazenskih točk v cestnem prometu, za vključitev v program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni več zakonskih pogojev, ki jih določa 2. odst. 189. čl. ZVCP-1.
ZGD člen 580, 580/6. ZPPod člen 25, 27, 27/4, 27/5.
denarna terjatev – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – aktivni družbenik
Ob izbrisu družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti, je bila toženka sicer vpisana v sodnem registru kot družbenica, vendar je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je svoj delež pet let pred izbrisom odsvojila. Ker tako v času izbrisa ni bila aktivna družbenica in glede na to, da je vpis prenosa poslovnega deleže oziroma spremembe družbenika dekleratorne narave, za obveznosti izbrisane družbe ne odgovarja.