postopek o prekršku - stranska sankcija - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Ni utemeljena trditev, da pritožniku ni bil vročen plačilni nalog, s katerim mu je bilo skupaj izrečenih 22 kazenskih točk v cestnem prometu. Iz plačilnega naloga PPIUKP N. G. št. 1, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti in vročilnice k navedenemu plačilnemu nalogu, je namreč razvidno, da storilcu plačilni nalog ni bil izdan na kraju prekrška, pač pa mu je bil plačilni nalog, za prekrške, ki jih je storilec sicer storil dne 17. marca 2009, osebno vročen 25. marca 2009 na naslovu stalnega prebivališča. Glede na to, da je sodišču znano, da je zadnja številka v serijski številki vsakega plačilnega naloga zgolj kontrolna številka, ki se ob vnašanju podatkov v skupno evidenco kazenskih točk ne vpiše, ni nikakršnega dvoma za kateri plačilni nalog oziroma odločbo gre. Pri izreku prenehanja veljavnosti sankcije se upoštevajo kazenske točke, ki so bile vozniku izrečene s pravnomočnimi odločbami o prekršku v času treh let. Glede na to, da od pravnomočnosti odločbe o prekršku (plačilnega naloga PPIUKP PU N. G., opr. št. PN 1 z dne 25. marca 2009, ki je postala pravnomočna 3. aprila 2009 in s katero je bilo storilcu skupaj izrečenih 22 kazenskih točk v cestnem prometu, zaradi katerih je dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista pretekli dve leti, za izrek sankcije, ki jo je izreklo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ni zakonskih ovir.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - pridobitno delo - dopust za nego in varstvo otroka - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za odpovedni razlog po 8. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR (za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) gre le, če delavec opravlja pridobitno delo v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ne pa če delavec opravlja pridobitno delo v času odsotnosti z dela zaradi nege otroka.
ZGD člen 580, 580/6. ZPPod člen 25, 27, 27/4, 27/5.
denarna terjatev – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – aktivni družbenik
Ob izbrisu družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti, je bila toženka sicer vpisana v sodnem registru kot družbenica, vendar je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je svoj delež pet let pred izbrisom odsvojila. Ker tako v času izbrisa ni bila aktivna družbenica in glede na to, da je vpis prenosa poslovnega deleže oziroma spremembe družbenika dekleratorne narave, za obveznosti izbrisane družbe ne odgovarja.
ZPP člen 7, 7/2, 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 458, 458/1, 480, 495, 495/1. ZOR člen 600. OZ člen 376.
spor majhne vrednosti - upoštevni pritožbeni razlogi - podjemna pogodba - grajanje napak - neupoštevnost relativnih bistvenih kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Če je sodišče prve stopnje prebralo celotni spis iz druge pravdne zadeve med istima strankama, čeprav nobena od strank tega ni predlagala, če ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke o trditvah o pravočasnem grajanju napak, če je sodišče samo ugotovilo, da tožena stranka ni dala tožeči stranki primernega roka za odpravo napak; če sodišče ni štelo za priznanih tistih dejstev, ki jih tožeča stranka ni zanikala – v vseh teh primerih gre le za kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP, ki jih v sporu majhne vrednosti ni mogoče upoštevati.
Ker je bilo tožnikovi zahtevi za varstvo pravic le delno ugodeno, tako da ga je tožena stranka po odpovedi pogodbe o zaposlitvi pozvala nazaj na delo, ni pa ugotovila nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je podan pravni interes za tožbo, s katero zahteva še ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Kljub temu da tožena stranka tožniku ni omogočila zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker so bile podane okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (tožnik je fizično napadel zakonito zastopnico tožene stranke).
odškodnina– poškodba pri delu – varno delo – krivdna odgovornost
Za poškodbo tožnika, ki je upravljal valj ob polaganju betona, je tožena stranka krivdno odgovorna, ker kot delodajalec ni poskrbela za varno delo. Tožnik namreč za delo ni bil usposobljen, opravljal ga je prvič in ga nihče ni seznanil z navodili.
zapisnik o strokovnem nadzoru kot predmet sodnega postopka - pogodbeno razmerje - sodno varstvo v gospodarskem sporu - pravica do sodnega varstva
Med pravdnima strankama je oblikovano pogodbeno razmerje, pri čemer lahko obe pogodbeni stranki uveljavljata svoje pravice v gospodarskem sporu pred sodiščem splošne pristojnosti, seveda v okviru ustreznih civilnopravnih zahtevkov oziroma ugovorov. Zapisnik o strokovnem nadzoru in končni zapis pa v tem postopku lahko služita zgolj kot ustrezni dokazili.
Samopomoč je upoštevna le pri varstvu posesti, ne more pa vplivati na varstvo lastninske pravice (ga preprečiti).
Če je bila z vznemirjanjem povzročena škoda, ima lastnik pravico zahtevati odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Vendar tožnica v resnici ne zahteva odškodnine. Plačilo 200.000,00 SIT (čeprav ga imenuje „odškodnina“) zahteva kot fakultativno izpolnitev (facultas alternativa) restitucijskega zahtevka, in ne gre za del tožbenega zahtevka, ki bi imel temelje v splošnih pravilih o povrnitvi škode. Izpolnitev restitucije bo lahko tožnica dosegla v izvršilnem postopku, ne pa tudi plačila. Denar je pripravljena sprejeti namesto zahtevane nedenarne izpolnitve.
OZ člen 9, 13, 246, 349. ZDDV člen 21, 21/1, 24, 25, 25/1-11. ZPP člen 358, 358-2, 358-5.
zastaralni rok - davčna osnova - samostojni podjetnik - fizična oseba - gospodarska pogodba - davčna stopnja - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe
Ker ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe (izvira namreč iz dogovora s tožencem kot fizično osebo in ni v zvezi z dejavnostjo, ki jo je opravljal toženec kot samostojni podjetnik), ne velja tri letni zastaralni rok iz 349. člena OZ, pač pa velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ.
Osnova za DDV predstavlja plačilo, ki ga bo davčni zavezanec prejel od naročnika za opravljeno storitev, razen DDV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0020889
OZ člen 512, 512/1. ZPP člen 154, 165, 165/1, 338, 338/1, 338/1-3, 350, 350/2, 353. ZZK- 1 člen 40.
prenos lastninske pravice na delu nepremičnine – kršitev predkupne pravice - nesklepčnost zahtevka – razveljavitev prodajne pogodbe – razveljavitev zemljiškoknjižnjega vpisa
Glede na nesporno ugotovitev, da sta prvo in drugotoženca zemljiškoknjižna lastnika 2/6 sporne nepremičnine parc. št. k.o. P, bi, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, moral tožnik poleg razveljavitve prodajne pogodbe in aneksa k tej zahtevati tudi razveljavitev zemljiškoknjižnega vpisa na prvo in drugo toženo stranko, ali pa od njiju zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena med toženimi strankami za sporni del nepremičnine in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Od tretjetoženke oziroma njenih pravnih naslednic, ki ni več vpisana kot solastnica spornih nepremičnin že od 23.12.2004 dalje (tožba je bila vložena 14.06.2005), ni mogoče zahtevati oziroma ji naložiti prenosa spornega dela nepremičnine na tožnika, ker tega ne more narediti. Tožbeni zahtevek je takšen, kot je bil postavljen, nesklepčen, in sicer iz razloga, ker ne pripelje do željenega učinka, to je prenosa lastninske pravice na spornem delu nepremičnine na tožnika.
vročitev s fikcijo – kršitev načela kontradiktornosti - obnova postopka – obnovitveni razlog
Oznaka pošte na pošiljki „ni dvignil“ ne pomeni, da stranka ne more dokazovati nasprotnega, kot je navedeno na poštni pošiljki. Ker sta toženca (s predložitvijo osebne izkaznice) dokazala, da v času vročanja nista živela na naslovu, kjer se je opravljalo vročanje, sodno pisanje ni bilo pravilno vročeno, zaradi česar je podan obnovitveni razlog po 2. točki 394. čl. ZPP.
Bistvena kršitev pravil postopka ne more biti podana, četudi sodišče prve stopnje pri odločanju upošteva prepozne trditve strank, v kolikor je bila glede teh trditev nasprotni stranki zagotovljena pravica do izjave.
Tožnica ni niti zatrjevala, da toženec prevzetih nalog (vzdrževanje ceste) ni opravljal oz. da jih je opravljal malomarno, kar bi predstavljalo njegovo protipravno ravnanje, čeprav je bila pozvana, da naj odgovori na njegove navedbe o tem, kakšne so bile pogodbeno prevzete obveznosti. Poleg tega ni konkretno opredelila poškodb na vozilu. Tako niso podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, ki morajo biti izpolnjene kumulativno.
nedovoljen dokaz - preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Nepravilno izveden postopek preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ima lahko za posledico le nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim so bile dane pripombe, da niso pravilno sestavljeni.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio Pauliana – izpodbojno dejanje dolžnika – prikrajšanje upnika – ohranitev poplačilne pravice upnika kljub kasnejšemu razpolaganju dolžnika z nepremičnino
Po določilu 255. člena OZ so izpodbojna dejanja dolžnika, ki povzročijo prikrajšanje upnika, če so poleg prikrajšanja izpolnjeni še drugi pogoji. Obstoj drugih pogojev pa je odločilen šele v primeru, če je z dolžnikovim dejanjem povzročeno prikrajšanje upnika. Ohranitev poplačilne pravice (z vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi) kljub razpolaganju dolžnika pomeni, da dolžnikovo razpolaganje ni povzročilo prikrajšanja upnika.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
odmera nagrade izvedencu – zelo zahtevno mnenje
Ker je izvedenka podajala izvid o dveh, pravno različnih, zgolj z dejansko podlago povezanih sklopih vprašanj, je za pisni izvid (cenitev nepremičnine in predlog njene fizične delitve) zaradi dela na dveh strokovnih podlagah in obsežnosti dela upravičena do nagrade za zelo zahteven izvid.
SZ-1 člen 72, 74, 74/2, 82. ZFPPIPP člen 424, 424/1, 427, 427/1, 427/1-2, 433, 433/3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sedež skupnosti lastnikov – poslovni naslov – predlog etažnega lastnika za izbris skupnosti lastnikov – prenehanje skupnosti lastnikov
Po izrecni določbi 2. odstavka 74. člena SZ-1 je sedež skupnosti lahko samo na naslovu večstanovanjske stavbe. Tudi v konkretnem primeru je poslovni naslov, ki je pri spornem subjektu vpisa v sodni register, vpisan na naslovu večstanovanjske stavbe. Zato predlog etažnega lastnika za izbris skupnosti lastnikov iz sodnega registra iz izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP (26. člen ZFPPIPP-A), ne more biti dopusten. Do enakega zaključka pripelje tudi smiselna uporaba določbe 3. odstavka 433. člena ZFPPIPP, po kateri začetka postopka izbrisa ne more predlagati družbenik pravne osebe. V konkretnem primeru predlog etažnega lastnika za izbris pravne osebe, katere član je tudi sam, tudi iz tega razloga ni dovoljen. Navedene ugotovitve s tem potrjujejo pravilnost stališča v izpodbijanem sklepu, da lahko skupnost lastnikov preneha le z likvidacijo, na podlagi sklepa vseh članov (82. člen SZ-1).
Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) člen 12., Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev člen 9, 9/1, 11, 11/1, 15.
odškodnina za odvzeto zemljišče – nadomestilo za izgubo lastninske pravice
Določba 1. odst. 11. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, je povsem jasna in se nanaša le na uveljavitev prednostne pravice na zemljišču, potrebnem za gradnjo hiše, ne pa na plačilo odškodnine kot nadomestila za izgubo lastninske pravice na zemljišču.