Zgolj dejstvo, da je služeča nepremičnina postala splošno ljudsko premoženje, pa ni pomenilo, da je stvarna služnost prenehala – seveda, če je obstajala. Po določenih predpisih v času splošnega ljudskega premoženja so stvarna bremena sicer izgubila pravno veljavo, vendar to ni veljalo za služnosti, ki so obstajale še naprej. Ob takšni ureditvi ni mogoče govoriti o oživitvi služnosti.
SPZ v 223. členu določa, da služnost preneha na podlagi samega zakona, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. Enako pravilo je vseboval tudi ZTLR v 3. odst. 58. člena. Pritožnika se sklicujeta na 55. člen ZTLR, ki pravi, da se na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe, služnostna pravica ne more priposestvovati. Navedeno določilo govori o nastanku služnostne pravice, ne pa tudi o njenem prenehanju.
Tožnica z vložitvijo tožbe ni zlorabljala procesnih pravic, ampak je bila tožena stranka tista, ki je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dala povod za tožbo. Iz tega razloga je dolžna tožnici, ki v postopku ni uspela le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
Predlagatelj mora izkazati pravno nasledstvo prodajalca, ki ni vpisan v zemljiško knjigo, če hoče opraviti prenos lastninske pravice na sebe.
tekst :
1. Pritožbi se ugodi, razveljavita se sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbi lastninske pravice ter se zemljiškoknjižni predlog zavrne.
2. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi zgoraj navedenih sklepov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje ponovno dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter dovolilo vknjižbo lastninske pravice za osebo z imenom R. B..
Zoper tak sklep se pritožuje K., z.o.o., zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter zemljiškoknjižni predlog zavrne. V pritožbi pritožnica navaja, da je po razveljavitvi prejšnjega sklepa sodišče izdalo enak sklep, pri tem pa ni pribavilo nobenih novih listin. Sklep ne ugotavlja, ali je izkazano pravno nasledstvo, nikjer ni izkazan prenos lastninske pravice na parceli 127/8 in 127/50, k.o. X. od pritožnice na druge lastnike, saj je pri spornih nepremičninah še vedno vpisana pritožnica in se lastninska pravica prenese na druge pridobitelje samo s pravnim poslom ali odločbo državnega organa. V konkretnem primeru se tudi ne more uporabiti člen 190 SZ, saj etažni lastniki na navedenih parcelah niso imeli pravice uporabe.
Pritožba je utemeljena.
Predlagateljica zahteva vpis lastninske pravice na stanovanju na ..... v ...., ki sta ga skupaj s pokojnim možem B. S. kupila po Stanovanjskem zakonu na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 26.3.1993 od G.. Na zemljišču, kjer stoji navedeno stanovanje (objekt je večstanovanjski), je vpisana lastninska pravica na pritožnika. Kljub jasnemu napotilu v predhodnem razveljavitvenem sklepu, da bo morala predlagateljica izkazati pravno nasledstvo prehoda lastninske pravice od prodajalca na pritožnika, sodišče prve stopnje tega nasledstva ni ugotavljalo, temveč je izdalo enak sklep kot v prejšnjem postopku. Iz zemljiškoknjižnih podatkov namreč izhaja, da je pri spornih nepremičninah še vedno vpisan kot lastnik M. K., z.o.o., ne da bi bilo izkazano pravno nasledstvo prehoda na G., pri večkratnih zaporednih prenosih pravice uporabe, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice uporabe zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (člen 150 ZZK-1). Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijana sklepa razveljaviti in zemljiškoknjižni predlog zavrniti ter odrediti izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (člen 161/3 ZZK-1). Neutemeljeno in brez pravne podlage se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo člena 190 SZ-1, ki velja samo za skupne dele večstanovanjske stavbe in na določbo člena 8 SZ o povezanosti zemljišča in objekta, ko pa gre za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju kot posameznem delu stavbe in ne za vknjižbo na skupnih delih.
Ker predlagateljica ni izkazala pravnega nasledstva, niti pravne podlage za prenos lastninske pravice, je bilo kot že omenjeno, skleniti kakor v izreku.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 40/1-7, 40/1-8, 46, 101, 125, 125/2. ZPP člen 72, 72/3, 72/6, 363/2.
zemljiškoknjižni postopek – zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti – zemljiškoknjižni postopek na predlog
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti, po uradni dolžnosti lahko sodišče odloča samo, če tako določa zakon. V konkretnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da je A lastnica v izreku sodbe navedenih nepremičnin. Gre za pravnomočno sodno odločbo po 3. točki 40. člena ZZK-1, ki glede na že citirani 46. člen ZZK-1 ne pomeni podlage za odločanje po uradni dolžnosti.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija duševnega bolnika – odvzem ali omejitev osebne svobode posameznika – neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja prisilno hospitalizacijo duševnih bolnikov. Gre za ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, s katerim se v prvi vrsti varuje življenje in zdravje duševno bolne osebe in posledično tudi življenje in zdravje drugih.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47.
odmera nagrade izvedencu – zelo zahtevno mnenje
Ker je izvedenka podajala izvid o dveh, pravno različnih, zgolj z dejansko podlago povezanih sklopih vprašanj, je za pisni izvid (cenitev nepremičnine in predlog njene fizične delitve) zaradi dela na dveh strokovnih podlagah in obsežnosti dela upravičena do nagrade za zelo zahteven izvid.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - višina preživnine - ocena denarnih potreb - zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Odločanje o porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni samo računska operacija, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom. Upoštevajo se vse okoliščine primera, tudi denarno neocenljivi prispevki staršev.
pritožbena novota – vrstni red vračunavanja – trditveno in dokazno breme
Navedbe, da je pritožnica plačila, izvedena v času od julija 2005 do aprila 2006, v skladu z 287. členom OZ knjižila po vrstnem redu zapadlih, starejših in še neporavnanih obveznosti, je pritožnica podala šele v pritožbi. Zgolj zakonska določba, ki je dispozitivne narave, ne omogoča sodišču, da brez ustrezne trditvene podlage odloča, katere obveznosti toženca se štejejo za poravnane. Tudi pravočasna predložitev dokaza ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
prodajna pogodba – začasen zaseg avta – evidenca ukradenih vozil - jamčevanje za pravne napake – razdrtje pogodbe po samem zakonu
V primeru začasnega odvzema osebnega avtomobila ne pride do razdrtja kupoprodajne pogodbe na podlagi zakona.
tekst :
Pritožbi se ugodi in se pod tč. I/2 in pod tč. II/3b izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbena zahtevka, ki glasita:
I/2) Toženka je dolžna tožniku plačati znesek 560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2009 dalje v 15 dneh.
II.3.b) Toženka je dolžna tožniku v 15 dneh plačati znesek 40.793,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.2.2006 dalje do plačila,
s e z a v r n e t a .
III. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Z delno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.830,40 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi, toženki naložilo plačilo zneska 560,00 EUR z zamudnimi obrestmi proti vrnitvi avta ter ugotovilo obstoj tožnikove terjatve v znesku 43.815,72 EUR in obstoj terjatve tožene stranke 3.022,43 EUR in po pobotanju obeh zneskov odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 40.793,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.2.2006 dalje do plačila. Višji pobotni ugovor tožene stranke je zavrnilo.
Zoper tako sodbo pod I/2 in pod II. se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi tako, da stroškovno zavrne zahtevek, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da sodišče ni upoštevalo dokazov, ki jih je predložila in iz katerih izhaja, da vozilo ni ukradeno in ni obremenjeno s kakšno pravno napako. V kolikor bi jih bi prišlo do drugačnega zaključka. Ker sodišče prve stopnje teh dokazov ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14 in 15 točke drugega odstavka člena 339 ZPP, posledično pa tudi napačno ugotovilo dejansko stanje. Zaradi neizvedbe dokazov so napačni zaključki, da je bilo vozilo na dan odločanja sodišča prve stopnje vodeno kot ukradeno in je ta ugotovitev v nasprotju s predloženimi dokazi. Iz jamčevanja za pravne napake tožniku ne gre nikakršen zahtevek. V kolikor je vozilo oproščeno pravice tretjega, ne more biti podana podlaga za razdrtje pogodbe. Tudi evidentiranje vozila kot ukradenega še ni razlog za razdrtje pogodbe. Sodišče prve stopnje sicer navaja, da ni v celoti izčrpalo toženkinih dokazov, zakaj ne, pa ne pojasni in na ta način toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja. Nadalje tožena stranka navaja, da se ne strinja z interpretacijo člena 488 in 489 OZ, ki jo podaja sodišče v zvezi s pravno napako, saj na spornem avtomobilu tretji ni imel nikakršne pravice, niti se je ni lastil in bi bilo potrebno iz teh razlogov tožbeni zahtevek zavrniti. Prav tako tožnik od tožene stranke ni zahteval, da v primernem roku vozilo oprosti pravice tretjega, saj to ne izhaja iz dopisa z 7.2.2006 in zaradi tega ni podlage za uporabo člena 489 OZ in šele v takem primeru ima kupec jamčevalne zahtevke po členu 490 OZ. Odstop od pogodbe z dne 7.2.2006 ni v skladu z zakonom. Pravica tožeče stranke ni bila trajno zmanjšana ali omejena, saj je policija samo začasno zasegla vozilo, upoštevaje, da je bilo vozilo tožniku vrnjeno in je še vedno v njegovi lasti in posesti ter ga lahko prosto uporablja, ni mogoče govoriti, da pogodbe ni mogoče uresničiti in je odstop od pogodbe neutemeljen in niso izpolnjene predpostavke za uporabo člena 490 OZ. Vozilo je tožniku začasno zasegla policija v skladu z določili ZKP, zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Takšen zaseg ni mogoče enačiti z določbami člena 490 OZ. Za ravnanje organov pregona pa tožena stranka ne more biti odgovorna in nositi kakršnekoli odškodninske odgovornosti za začasen zaseg vozila, saj ni podana vzročna zveza niti odgovornost tožene stranke. Tožena stranka se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 387/95, da začasni odvzem ne pomeni tudi dokončnega odvzema vozila in je razdrtje pogodbe možno le pri popolni evikciji. Zaradi tega je nepravilen zaključek, da je bila pogodba razdrta in niso obstajali razlogi za enostranski odstop od pogodbe. Napačna je tudi ugotovljena uporabnina.
Pritožba je utemeljena.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja:
da je toženka tožniku prodala avto BMW za ceno 10.500.000,00 SIT (sedaj 43.815,72 EUR),
da je tožnik avto prevzel 21.6.2005,
da je bil tožniku avto začasno zasežen s strani policije od 2.2.2006 do 12.5.2006,
da je tožnik o zasegu obvestil toženo stranko 7.2.2006,
da je avto bil zabeležen kot ukraden v evidenci Schengenskega informacijskega sistema,
da je tožnik odjavil avto iz prometa in ga dal v hrambo, ko 21.7.2008 ni mogel podaljšati njegove registracije.
Iz predloženih listin, ki jih je predložila tožena stranka in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil sporni avto izbrisan iz evidence ukradenih vozil avgusta 2008.
Sodišče prve stopnje je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju svojo odločitev oprlo na določbe o jamčevanju za pravne napake (člen 488 – 495 OZ). Po členu 488 OZ prodajalec odgovarja, če ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico. Sodna praksa se je že izrekla, da ima kupec pravico do razdrtja pogodbe po sili zakona, če je prodajalec prodal kupcu ukraden avto (popolna evikcija). Sodišče prve stopnje pa brez pravne podlage, kot utemeljeno opozarja pritožba tožene stranke razširja to pravico na realne grožnje z evikcijo, zaradi vodenja avta v mednarodnem informacijskem sistemu kot ukradenega. Ob tem, ko je bil tožniku avto le začasno zasežen in se v času odločanja pred sodiščem prve stopnje ni vodil v evidencah kot ukraden, pogodba ni bila razdrta po samem zakonu, niti z obvestilom tožnika toženi stranki, da je avto zasežen, kot pravno napačno zaključuje sodišče prve stopnje. Člen 490 OZ uzakonja za pravne napake mimo odškodninske še dve vzročni sankciji razdrtja pogodbe po sili zakona s posledicami iz člena 132 ZOR, kadar napaka ni odpravljena in je stvar kupcu odvzeta ali po izbiri kupca razdrtje pogodbe ali pa sorazmerno znižanje kupnine, kadar je kupčeva pravica na stvari le zmanjšana ali omejena. Začasni zaseg avtomobila ne pomeni dokončnega odvzema ter je med obema pojmoma vsebinska razlika. V konkretnem primeru je bil sporni avto vrnjen tožniku po treh mesecih, ko se je ugotovilo, da ni ukraden in zaradi tega ni pravne podlage za razdrtje pogodbe. Takojšen odstop od pogodbe z dopisom 7.2.2006 ni v skladu z zakonom, saj tožnik ni v skladu z določbo člena 489 OZ dal toženi stranki roka, da ga oprosti pravice tretjega. Pogodba bi bila razdrta samo v primeru, če tožena stranka kot prodajalec ne bi ravnala po kupčevi zahtevi. Ker pogodba ni razdrta, so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da oprostitev pravice tretjega (izbris iz evidence ukradenih vozil) ne more ponovno oživeti, ne da bi prišlo do novega soglasja poslovnih volj.
Zatrjevana bistvena kršitev postopka, ki jo uveljavlja tožena stranka zaradi tega, ker se sodišče prve stopnje ni izjasnilo do vseh predloženih listinskih dokazov, ki dokazujejo, da vozilo nima pravne napake, ni podana, saj se sodišče prve stopnje sklicuje na enega izmed teh listinskih dokazov (dopis MNZ PP Celje z dne 16.9.2008).
Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, je bilo utemeljeni pritožbi ugoditi in v izpodbijanem delu (tč. I/2 in tč. II izreka) sodbo spremeniti in zavrniti tožbeni zahtevek (člen 358 tč. 4 ZPP).
Ker je sodišče v tej zadevi odločilo z delno sodbo, so pritožbeni stroški tožene stranke nadaljnji pravdni stroški (člen 164 ZPP).
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – podlaga odškodninske odgovornosti – protipravnost – upoštevanje kazenske zakonodaje – resničnost navedenih dejstev
OZ ne opredeljuje pojma razžalitev dobrega imena in časti. Vprašanje protipravnosti takih škodnih dogodkov kot enega od elementov civilnega delikta se zato presoja s pomočjo kazenske zakonodaje za področje kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe - pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo - priposestvovanje
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. V konkretnem primeru je to pravnomočna sodba, s katero sodišče ugotavlja, da je M. M. na podlagi priposestvovanja lastnica nepremičnine.
OZ člen 9, 13, 246, 349. ZDDV člen 21, 21/1, 24, 25, 25/1-11. ZPP člen 358, 358-2, 358-5.
zastaralni rok - davčna osnova - samostojni podjetnik - fizična oseba - gospodarska pogodba - davčna stopnja - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe
Ker ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe (izvira namreč iz dogovora s tožencem kot fizično osebo in ni v zvezi z dejavnostjo, ki jo je opravljal toženec kot samostojni podjetnik), ne velja tri letni zastaralni rok iz 349. člena OZ, pač pa velja splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ.
Osnova za DDV predstavlja plačilo, ki ga bo davčni zavezanec prejel od naročnika za opravljeno storitev, razen DDV.
Pogodbeno zavarovanje ne izhaja iz predpostavke, da je zavarovan riziko za vso škodo, ki je nastala oškodovancu. Zavarovalna vsota je pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na morebiti višji obseg škode, ki je nastala v določenem škodnem primeru. Ko je zavarovalna vsota izčrpana, je brezpredmetno ugotavljanje višine škode.
V zemljiškoknjižnem postopku, v katerem se opravi zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke (86. čl. ZZK-), ima položaj udeleženca tudi upnik, ki je predlagal izvršbo, saj se zaznamba opravi v njegovo korist, zato je treba sklep vročiti tudi slednjemu.
Bistvena kršitev pravil postopka ne more biti podana, četudi sodišče prve stopnje pri odločanju upošteva prepozne trditve strank, v kolikor je bila glede teh trditev nasprotni stranki zagotovljena pravica do izjave.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pravica do znižanja plačila – odstop od pogodbe zaradi napak
Do znižanja plačila zaradi napak dela je upravičen naročnik le tedaj, če ima izvršeni posel tako napako, ki se jo da odpraviti, pa jo izvajalec kljub naročnikovi zahtevi ne odpravi (639. člen OZ). Pritožbeni očitki glede opravljanega dela pa bolj kažejo na pravico do izbire pravne sankcije utemeljenega odstopa od pogodbe (638. člen OZ).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravno priznana škoda – nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Škoda, ki nastane zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, je pravno priznana le v okviru zaprtega kraja pravno priznanih tipov škode. Kot samostojna škodna oblika pa ob sprejemu ZVPSBNO ni bila priznana in takšne razlage ne omogoča niti uporaba anologije.