CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062822
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 314, 314/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. URS člen 14.
ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - vpis lastninske pravice na nepremičnini - listine, ki so podlaga za vknjižbo - derivativna (izvedena) pridobitev - pravnomočna sodna odločba - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - vloženo izredno pravno sredstvo - delna sodba - presoja ustavnosti zakona - stroški pritožbenega postopka
Toženčeva lastninska pravica se je vpisala na podlagi pravnomočne odločbe ter je posledično zajeta s 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1. Vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe je mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena. Izpolnitve teh dveh kumulativnih pogojev pa tožnik ni izkazal.
ZPP člen 212, 286. OZ člen 247, 247/1, 642, 642/2.
trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne trditve - določitev cene - določitev cene del po sodišču - dogovor o ceni - prekluzija - pogodbena kazen
Pritožbene navedbe, da je za zamudo v celoti odgovorna toženka, ki ni ustrezno organizirala procesa in je tožnika prosila za pomoč pri drugih njenih delih, so preveč pavšalne, da bi pritožba z njimi uspela izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje. Pritožba se namreč sklicuje na to, da bi njene navedbe potrdile predlagane priče, vendar ponovno ne navede, katere. Zaradi tega ostanejo njene navedbe le zatrjevane in nedokazane. Tudi v postopku na prvi stopnji so bile njene navedbe glede slabo organiziranega delovnega procesa toženke preveč pavšalne, da bi se uspela razbremeniti odgovornosti za zamudo, predvsem pa z ničemer dokazane.
izločitev dokazov - zaseg predmeta - postopek pridržanja
Glede na izpovedbe policistov, ki jim ne nasprotuje niti pisna izjava obdolženke, je bil prvi mobilni telefon obdolženki na njenem domu le odvzet (obdolženka ga je izročila prostovoljno), nakar se je ves čas prevoza nahajal na vidnem mestu v avtomobilu, nato pa se je na PU Maribor, kjer se je dejansko vršil postopek pridržanja in zaseg predmetov, prvi telefon obdolženki tudi zasegel. Tako v zvezi z zasegom prvega mobilnega telefona kot tudi v zvezi z zasegom drugega mobilnega telefona je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da je bila obdolženka pred zasegom poučena o svojih pravicah, zapisnika je podpisala in nanju tudi ni imela nobenih pripomb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00063974
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 58, 58/1, 59, 59/1. ZPP člen 7, 7/2, 165, 165/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 353, 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 357, 358, 358-5. OZ člen 86.
obseg in deleži na skupnem premoženju - skupno in posebno premoženje zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - vlaganje v skupno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - izpodbojnost in ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - gradnja na tujem svetu - darilo enemu od zakoncev - poslovni delež v družbi - dokazna ocena - nezaposlenost zakonca - gospodinjska dela - skrb za otroka - podrejen tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - prekoračitev trditvene podlage - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi - pritožbene novote v pritožbenem postopku - vrednost zemljišča - metoda ocenjevanja - predlog za postavitev novega izvedenca
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.
Ker sta pravdni stranki vlagali skupno premoženje v posebno premoženje toženca, v skupno premoženje sodi z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Od ugotovitve deležev na skupnem premoženju je odvisna tudi višina zneska, ki ga je iz naslova vozil, ki so spadala v skupno premoženje, pa so bila odtujena, tožnici dolžan izplačati toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062767
OZ člen 131, 169. SPZ člen 99, 99/1, 99/2. ZPP člen 7, 8, 155, 165, 165/1, 212.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - prenehanje vznemirjanja lastnika - povzročanje materialne škode - povračilo škode - popolna odškodnina - nesodelovanje stranke v postopku - odgovor na pritožbo - nepotrebni stroški
Sodišče prve stopnje je na podlagi vseh predlaganih dokazov ugotovilo, da toženec tožnika res vznemirja in mu povzroča škodo s tem, ko hodi na njegovo nepremičnino, na kateri stoji zidanica, kjer urinira.
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
Pritožbeno stališče, da sta določbi sedmega in osmega odstavka 481. člena ZGD-1 lex specialis do splošnih določb ZFPPIPP, je ob povedanem zmotno, pritožbeni očitki v tej smeri pa neutemeljeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062769
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 378, 378/4.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - seja pritožbenega sodišča - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odločba o odvzemu premoženjske koristi
Pritožnik v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP tudi, ker se v izreku izpodbijane sodbe, v enem od izvršitvenih dejanj opisanih pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe, konkretno za datum 12. 7. 2020 obdolžencu očita prodaja heroina, v obrazložitvi pa se glede tega izvršitvenega ravnanja navaja kokain. Čeprav je potrebno pritrditi pritožbi, ko navaja, da navedeno predstavlja nasprotje med obrazložitvijo in izrekom, pa ob dejstvu, da je več kot očitno, da gre za isto izvršitveno ravnanje 12. 7. 2020 v W. ulici, pri čemer je v obrazložitvi sodbe navedeno, da je šlo za prodajo oziroma nakup 1/4 grama kokaina za 20,00 EUR, v izreku pa je navedeno (12. 7. 2020 ob 12.00 uri v W. ulici) prodaja 0,25 g, torej 1/4 grama heroina za znesek prav tako 20,00 EUR, ko gre torej zgolj za napačno poimenovanje prepovedane droge, navedeno ne predstavlja odločilnega dejstva. Oboje, tako heroin kot kokain sta prepovedani drogi in zgolj napaka v zapisu oziroma v poimenovanju prepovedane droge (pri isti količini in isti vrednosti) ne prestavlja bistvene kršitve določb ZKP, kot to v pritožbi zatrjuje pritožnik. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo le tista dejstva oziroma okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja in tista, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona.
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženčeva obveznost vračila stroškov prenehala na podlagi 117. člena OZ, ker je terjatev tožnice prenehala 25. 9. 2018, ko je štabna vodnica v elektronskem sporočilu kadrovnici zapisala, da toženec nima finančnih obveznosti do tožnice. Zgolj zaradi tega dogodka ni ugasnila obveznost toženca na vrnitev stroškov v sorazmernem delu in tudi ni postala nemogoča zaradi okoliščin, za katere toženec ne odgovarja (329. člen OZ).
URS člen 22, 23, 29, 34, 38. ZKP člen 18, 83, 83/2. ZNPPol člen 123, 128.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - preiskovalna dejanja, opravljena v tujini - dokazi, pridobljeni v tujini - izločitev dokazov pridobljenih v tujini - biološke sledi - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - ustavnosodna praksa
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da iz spisa kot nedovoljene izloči dokaze po pripisu zavarovane DNK sledi obtožencu, je preuranjena. Ustavno sodišče RS je poudarilo, da je treba pri prenosu dokazov iz tujine v slovenski pravni sistem razlikovati med dvema dejanjema in sicer pridobivanjem dokazov v tujini in uporabo dokazov v slovenskem pravnem sistemu. Presodilo je, da s pridobitvijo dokazov v okviru preiskave, ki so jo tuji organi pregona opravili v tujini izven ozemeljske veljavnosti slovenske Ustave ter brez sodelovanja in brez pobude slovenskih organov pregona, določb slovenske Ustave ni mogoče kršiti. Pač pa je treba spoštovati temeljna ustavna procesna jamstva obdolženca, ki jih zagotavljajo 22., 23. in 29. člen Ustave pri uporabi na tak način pridobljenih dokazov v konkretnem kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, torej ob prenosu takšnih dokazov v slovenski pravni sistem. To ne pomeni, da je treba izvedbo preiskovalnih dejanj v tujini v celoti, strogo presojati z vidika slovenske Ustave. Nezmožnost uporabe dokazov iz tujine zgolj zato, ker način njihove pridobitve (ki bi bil lahko sicer v skladu s tujo Ustavo) ne bi ustrezal temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave, bi imela za posledico neučinkovitost kazenskega pregona pred slovenskimi sodišči. S tem bi bila kršena pozitivna dolžnost države, da zagotavlja varnost osebam na svojem ozemlju (34. člen Ustave).
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje, storjeno v tujini - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - načelo neposrednosti - sodelovanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - veljavnost kazenskega zakona za kazniva dejanja, storjena v tujini - dvojna kaznivost (identiteta norme) - zaporna kazen
Navedene kršitve zato, ker sodišče prve stopnje ni pridobilo prevoda 158. člena Kazenskega zakona Republike Hrvaške in se v sodbi ni opredelilo do identite norme, niso podane. Gre za pomanjkljivost v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki jo je odpravilo pritožbeno sodišče in pritožba tudi nima prav, ko trdi, da bi morala biti v postopku "v materialnem in procesnem smislu" uporabljena določba hrvaškega Kazenskega zakonika. Sodišče v postopku le ugotavlja, ali je dejanje kaznivo po pravu obeh držav in ali niso podani razlogi, zaradi katerih bi bilo sojenje pred pred sodiščem v Republiki Sloveniji izključeno, podatek o tujem pravu pa lahko pridobi tako, da samo neposredno vpogleda v tuj kazenski zakon, kot je to storilo pritožbeno sodišče.
Pritožba trdi tudi, da bi se morali oškodovanki dobro spomniti, kdaj sta doživeli spolno zlorabo in dan, uro ter okoliščine natančno opisati, če bi jo res doživeli, ker si žrtev vsako spolno nasilje dobro zapomni. Zaključku pritožbe pa ni mogoče pritrditi, saj tega ne gre pričakovati niti od odraslih, kaj šele od otrok, ki spolno zlorabo doživijo v domačem okolju.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - padec na spolzkih tleh - padec med hojo - javna pohodna površina - jašek za meteorne vode - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - očiščenje kanalizacijskega jaška - nesrečno naključje
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je bil tožnikov padec plod nesrečnega slučaja oz. njegove premajhne pazljivosti, saj ni pogledal, kam je stopil, očitno pa je kljub sicer suhim pohodnim površinam stopil ravno na jašek, ki je bil po svoji naravi, in ne da bi toženki to morali preprečiti, spolzek.
OZ člen 190, 190/1, 193, 346, 353, 358, 358/3. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 353, 358, 358-5. ZSV člen 16, 16/1, 16/3, 100, 100/2.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - nadomestilo za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - navidezna zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev trditvene podlage - zakonske zamudne obresti - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - plačilo nedolga - izdaja računa - periodični dohodek - zastaranje zamudnih obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da toženec za izstavitev spornega računa glede zneska „izrednega nakazila" ni imel pravne podlage in do plačila po tem računu ni upravičen. Po neizpodbitih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so bile vse storitve institucionalnega varstva, ki jih je toženec v spornem obdobju opravil za tožnika v celoti plačane že pred spornim tožnikovim nakazilom (del jih je plačal tožnik, ostalo pa je bilo plačano iz proračuna), toženec pa zaradi spornega poračuna ni prejel iz proračuna manj sredstev oziroma mu jih ni bilo treba v isti višini vrniti v proračun. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil toženec s plačilom „izrednega nakazila" za že plačano obdobje za nazaj dejansko obogaten in mora neupravičeno prejeti znesek tožniku vrniti v skladu s 190. členom OZ. Nima prav pritožnik, da je s porčcunom periodicnih prejemkov (nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč), ki se je nanasal za nazaj, prišlo za nazaj do spremembe tožnikove zmožnosti, ker se je izboljšala njegova placilna sposobnost in mora tožnik zato k že opravljeni storitvi institucionalnega varstva prispevati več, kot je bilo sprva določeno. Tožnikovo plačilna sposobnost se je namreč izboljšala šele takrat, ko je sredstva po poračunu dejansko prejel. Šele od takrat dalje je imel tožnik boljše premoženjske razmere, torej bi mu toženec šele od takrat naprej lahko zaračunal višjo oskrbnino zaradi izboljšane plačilne sposobnosti. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava je glede na navedeno v tem delu neutemeljen.
ZPP člen 214.. ZDR-1 člen 85, 87, 87/2, 88, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - naklep - obrazložitev odpovedi - pisna seznanitev - seznanitev z razlogom za odpoved - zagovor delavca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - načelo neposrednosti - vročanje
Obrazložitev, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno od toženke pričakovati, da tožniku omogoči zagovor, ni obvezna sestavina odpovedi. To pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Zadošča, da toženka obstoj navedenih okoliščin dokaže v sodnem postopku.
Toženki v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče očitati, da ni storila vsega, da bi tožnika pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor.
sodni register - vpis spremembe zastopnika v register - udeležba v postopku - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 20. 10. 2022 udeležbo A. A. v predmetnem postopku zavrnilo. Navedeni sklep je pritožnik prejel 3. 11. 2022. Ker je v pritožbi izrecno navedel, da se pritožuje le zoper sklep z dne 20. 10. 2022, s katerim je bil opravljen vpis B. B. kot vršilke dolžnosti direktorja zadruge, ne pa tudi zoper sklep, s katerim mu je bila udeležba v postopku zavrnjena, je postal ta sklep pravnomočen dne 12. 11. 2022. Posledično pritožbeno sodišče ugotavlja, da je A. A oseba, ki ni imela pravice do pritožbe zoper sklep o vpisu spremembe zastopnika.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo pravdnih stroškov - tožba za povrnitev škode zoper stečajnega upravitelja - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - povzročitev pravdnih stroškov
Stečajnemu dolžniku je bila aktivna legitimacija za tožbo zoper stečajno upraviteljico res priznana, kar pa ni odločilno za presojo, ali so stroški, ki jih je dolžan povrniti upraviteljici, ker v pravdi ni uspel, stroški stečajnega postopka. Odločilno je, da je stečajni dolžnik pravdo sprožil sam, iz spisovnih podatkov pa ne izhaja, da bi bila ta tudi v interesu upnikov.
nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine - upravljanje stečajne mase - prijava izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - prenehanje izločitvene pravice - soglasje sodišča - sodna poravnava
Postopek osebnega stečaja se je po smrti dolžnika nadaljeval kot postopek stečaja zapuščine, v katerem mora sodišče, glede na okoliščine konkretnega primera, najprej določiti delež dolžnika na skupnem premoženju.
ZZK-1E člen 40, 48, 133, 161. ZDavP-2N člen 117.a.
predznamba hipoteke - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dohodnina
Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Toženec je v pripombah k izvedenskemu mnenju decidirano vztrajal, da za razbremenitev "psihično lažje delo" in "kjer hrup ne presega 75 dBA" ni podlage v zbrani medicinski dokumentaciji, niti slednjega ne opravičuje opisani status tožnika pri oftalmologu, ortopedu, fiziatru in psihiatru. Gre za konkretno in dovolj določno opredeljeni pripombi, zaradi katerih je sodišče izvedenski organ utemeljeno pozvalo na izjasnitev. Izvedenski organ je v dopolnilnem izvedenskem mnenju z dne 20. 7. 2022 na podane pripombe konkretizirano odgovoril.
ZPIZ-2 člen 53, 53/3, 53/4, 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 110.
vdovska pokojnina - neizpolnjevanje pogojev
Dejstvo, da tožnica do uveljavitve ZPIZ-2 ni dopolnila zahtevane starosti po 110. členu ZPIZ-1, tožnici onemogoča ugodnejšo obravnavo, ki jo prvi odstavek 392. člena ZPIZ-2 omogoča družinskim članom umrlega, če bi do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnili zahtevano starost iz predhodno veljavnih določil ZPIZ-1.
Bodoča negotova dejstva, to je morebitno bodoče ravnanje oziroma morebitne v bodoče sprejete odločitve občine glede smiselno zatrjevane razlastitve (ali odkupa) dela parcele, po kateri naj bi potekala kolesarska steza, v tem trenutku ne morejo vplivati na ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Ta se namreč ugotavlja po stanju na dan cenitve, v konkretni zadevi to pomeni po stanju na dan 28. 6. 2021. Če se bo v prihodnosti vrednost zadevne nepremičnine spremenila, pa bo dolžnica lahko najpozneje 20 dni pred prodajnim narokom sodišču predlagala, da na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.