nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine - upravljanje stečajne mase - prijava izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - prenehanje izločitvene pravice - soglasje sodišča - sodna poravnava
Postopek osebnega stečaja se je po smrti dolžnika nadaljeval kot postopek stečaja zapuščine, v katerem mora sodišče, glede na okoliščine konkretnega primera, najprej določiti delež dolžnika na skupnem premoženju.
Pritožnika utemeljeno navajata, da je stranski intervenient družbenik tožene stranke, da je sodeloval pri sprejemu skupščinskega sklepa, da želi pomagati toženi stranki obdržati skupščinski sklep v veljavi in da je izkazal materialnopravni odnos s toženo stranko na način, da je njen družbenik.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063952
ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 129.. ZMEPIZ-1 člen 87.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 52, 57.
pravica do sorazmernega dela pokojnine - zavarovanje v tujini - pokojninska doba v Sloveniji - služenje vojaškega roka
Tožena stranka je v predsodnem postopku ugotovila, da je tožnik v Republiki Hrvaški dopolnil 28 let in 16 dni pokojninske dobe, v Republiki Sloveniji pa v času od 5. 3. 1980 do 10. 7. 1980 4 mesece in 6 dni pokojninske dobe. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je tožena stranka tožnikov zahtevek kot neutemeljen zavrnila.
V ZPIZ-2 ni pravne podlage, da bi se čas služenja vojaškega roka, za katerega pri slovenskem nosilcu zavarovanje tudi niso bili plačani prispevki, štel v pokojninsko dobo.
dokaz z zaslišanjem prič - enak dokazni predlog nasprotne stranke - predujem za kritje stroškov - pričnina - delitev stroškov po enakih delih - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Izpodbijana odločitev sodišča je posledica zmotne ugotovitve, da je dokaz z zaslišanjem priče A. A. predlagala (samo) toženka. Kot pravilno opozarja pritožba, sta izvedbo tega dokaza namreč predlagali obe pravdni stranki. Po drugem odstavku 153. člena ZPP sodišče v takem primeru odloči, naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Isto pravilo, torej, da si pravdni stranki enakopravno delita stroške za zaslišanje priče, mora veljati tudi takrat, kadar predujem ni bil položen (tretji odstavek 242. člena ZPP).
Ker je bil izpodbijani procesni sklep izdan med postopkom na prvi stopnji in torej ne gre za sklep, s katerim bi se postopek končal, so nastali pritožbeni stroški sestavni del pravdnih stroškov. Pravica do njihovega povračila je zato odvisna od izida pravde.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - uporaba poslovnega prostora - dobava električne energije - plačilo elektrike - upravičenec - neplačilo računov - odklop elektrike - izklop elektrike - nemožnost uporabe poslovnega prostora - motenje posesti z odvzemom električne energije - protipravnost posega v posest - pooblastila upravnika - pogodba o upravljanju - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - ogroženost poslovanja - sodno varstvo posesti - izključitev posestnega varstva - izključitev protipravnosti - motenje temelječe na zakonu
Ravnanje tožene stranke je klasični primer samovoljnega ravnanja. Tožena stranka je z odklopom elektrike nedopustno posegla v posest tožeče stranke, ki jo izvršuje na poslovnih prostorih, ker je na ta način želela doseči, da bi tožeča stranka plačala toženi stranki stroške porabe elektrike. Med pravdnima strankama namreč obstaja spor glede pravilnega obračuna višine teh stroškov in tudi glede ostalih (dodatnih) stroškov upravljanja, med pravdnima strankama pa je tudi sporno, ali je upravičenka do plačila teh stroškov tožena stranka ali družba A., d. o. o.
Tožena stranka je na podlagi pogodbe le upravljalec električnega omrežja. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se za upravnika ne uporabljajo določbe Energetskega zakona. Motenje posesti tožene stranke torej ne temelji na zakonu, zato ni izkazana predpostavka iz tretjega odstavka 33. člena SPZ, ki bi izključevala pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka.
Le zakon lahko izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da ni mogoče izključiti protipravnosti s pravnim poslom.
stečajni postopek - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Ob smiselni uporabi 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, ovira za prodajo premoženja stečajnega dolžnika preneha s pravnomočno odločitvijo v pravdi glede izločitvene pravice oziroma lastninske pravice stečajnega dolžnika na premoženju, ki je predmet prodaje. Pravnomočen sklep o prodaji torej temelji na pravnomočni odločbi glede lastninske pravice dolžnika na predmetnem premoženju. V ZFPPIPP, ki poudarja načelo hitrosti postopka, ni pravne podlage, da se postopek prodaje, ki temelji na pravnomočnih odločitvah sodišča, prekine zaradi pritožbe upnika, vložene na ESČP. Upnik tudi sicer vsebine pritožbe na ESČP ni izkazal.
Sodišče druge stopnje se po presoji pritožbenih razlogov strinja s stališčem upravitelja, ki ga je povzelo tudi prvostopenjsko sodišče, da je zahteva za prekinitev prodaje oz. stečajnega postopka v okoliščinah konkretnega primera neracionalna in neskladna s temeljnimi pravili v postopkih zaradi insolventnosti. Izhajajoč iz načela sorazmernosti je višje sodišče tehtalo med upoštevanjem (tehničnih) procesnih pravil zaradi izostanka izreka v izpodbijanem sklepu glede prekinitve postopka in grozečo škodo zaradi zastoja v postopku, ter zadeve ni vrnilo prvostopenjskemu sodišču v dopolnitev postopka, ampak je upoštevajoč načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka odločilo v korist slednjega ter dalo prednost ustavni in konvencijski pravici do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ob tem višje sodišče poudarja, da nima pomislekov glede same vsebine odločitve, da se postopek ne prekine, kot je obrazloženo že zgoraj.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu namigu zagovornika obtoženega A. A., češ da naj obtožnica še ne bi postala pravnomočna, ker da pritožbeni (očitno ugovorni) rok za tega obtoženca še ni iztekel. Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu z dne 25. 10. 2022 ugotovilo, da je tudi zagovornik odvetnik C. C., ki sedaj vlaga pritožbo, dne 15. 9. 2022 prejel tudi obtožnico. Že takrat je izpostavilo, da niti zagovornik niti obtoženec nista vložila ugovora zoper obtožnico in da pri tem sklicevanje na to, da ga sodišče prve stopnje naj ne bi poučilo o pravici do vložitve ugovora zoper obtožnico, ne more biti upoštevno. Zagovornik, ki je prava vešča oseba ve, kdo in v kakšnem času lahko vloži ugovor zoper obtožnico. Tako vnovično izpostavljanje problema vročitve oziroma nevročitve obtožnice z ustreznim pravnim poukom tudi v tem pritožbenem postopku ne more biti upoštevno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063604
ZKP člen 18, 18/1, 329, 334, 334/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - načelo proste presoje dokazov - preiskovalno načelo - procesno vodstvo - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do obrambe - presoja dejanskega stanja
Bistvo dokaznega postopka je, da se o dokaznem gradivu ustno razpravlja oziroma se ga pretrese. Dokaze izvaja sodišče, pri čemer so posledično načelu proste presoje dokazov in preiskovalnega načela dokazna pravila, ki urejajo merila, ali naj se neko dejstvo dokazuje, ali je dokaz dopusten, kako dokaz izvesti in kako dokaz ocenjevati, bolj skopa. Sodno izvajanje dokazov tako na prvi stopnji sojenja pomeni, da razpravljajoči senat oziroma sodnik posameznik ne odloča zgolj o tem, kateri dokazi naj se izvedejo, pač pa izvedbo dokaza tudi vodi (daje besedo, prepoveduje ponavljajoča se nepomembna in prepovedana vprašanja in sploh ravna v smislu drugega odstavka 334. člena ZKP). Procesni udeleženci pri izvedbi dokazov seveda sodelujejo, jih tudi predlagajo, vendar dokazovanja ne vodijo, prav tako niso upravičeni do vsebinske usmeritve izpovedi prič, kot je to sicer mogoče v poudarjeno akuzatornih postopkih.
zapuščinski postopek - nezadostno število izvodov vloge - poziv na dopolnitev - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje vloge
Po določilu 106. člena ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD, morajo stranke vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, predložiti v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. V primeru, da po pozivu sodišča v določenem roku tega ne storijo, sodišče vlogo zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).
dodatek za pomoč in postrežbo - višina dodatka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Toženec soglaša z ugotovitvijo sodišča, da je A. A. pomoč in postrežbo drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb potrebovala od 25. 3. 2019 dalje, vendar utemeljeno izpodbija dosojen višji dodatek od istega datuma dalje. Pravilno je njegovo materialno pravno stališče, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti 5. odst. 128. člena ZPIZ-2, saj je bila A. A. uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb že od 24. 3. 2014 dalje.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva - spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek - priznanje zahtevka - priglasitev k dedovanju - dedni dogovor
Pritožnik (zakoniti dedič) je postavil izločitveni zahtevek, do katerega se drugi zakoniti dedič, ki se je priglasil k dedovanju in sprejel dediščino, ni opredelil. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožnika napotilo na pravdo, saj obstaja spor o obsegu zapuščine.
vzpostavitev etažne lastnine - verjetnejša pravica - dokazna pravila - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - izvrševanje posesti - lastniška posest - splošni skupni del - posebni skupni del
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine tako ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče (tudi) o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju v pravdnem postopku (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora sodišče izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe samo v primeru, ko toženec (vsebinski) spremembi nasprotuje, v kolikor pa se s spremembo strinja ali se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, ni razloga za sodno intervencijo in gre za t. im. "tiho" spremembo. Tudi po pritožbeni oceni v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2022 ne gre za nasprotovanje modifikaciji tožbenega zahtevka po vsebini.
Skladno z Odvetniško tarifo, veljavno v času priznanja stroškov postopka, je bila spodnja meja nagrade za obrazložene vloge 100 točk črtana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obrazložene vloge po 2. točki tar. št. 16 OT mogoče priznati 225 točk.
pravdni postopek - stečaj - prijava terjatve v stečaj - predlog za nadaljevanje - prekluzivni rok - prekinitev postopka
Prva tožnica dela vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Glede prijavljenega in prerekanega dela pa ni pravočasno predlagala nadaljevanja pravde. Sklep o preizkusu terjatev, s katerim je bila njena terjatev prerekana, je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP javno objavljen na portalu Ajpes, zato ne drži tudi sicer nejasna navedba, da ni bila obveščena o prerekanju terjatve. Druga tožnica vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Sodišče prve stopnje je posledično na podlagi določb ZFPPIPP utemeljeno in pravilno zavrnilo njun tožbeni zahtevek (glej odločbo sodišča prve stopnje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062005
ZPP člen 214, 308, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/1, 133, 133/3, 164, 169.
učinek sodne poravnave - učinek pravnomočne sodbe - ista zadeva (stvar) - identiteta spora - predmet sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - izbira načina povrnitve škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarno nadomestilo - povzročitev škode - povrnitev premoženjske škode - gradnja družinske hiše - splošna koristna dejavnost - neprerekana dejstva - prerekana dejstva - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - ugovor neobstoja vzročne zveze - sodba nima razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlaga pogodb - uporaba in razlaga pogodbenih določil - (ne)jasno pogodbeno določilo - odmera denarne odškodnine - amortizacija - sanacija ceste - vrednost del
ZPP v 308. členu določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. Če ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, zavrže tožbo. Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Vprašanje, ali gre za „isto stvar“, se tudi v razmerju do sodne poravnave rešuje po istih pogojih identitete zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana objektivna in subjektivna identiteta spora.
Pritožbeni očitek, da je tožnik zaradi sklenjene sodne poravnave omejen pri izbiri zahtevka, ker mu sodna poravnava omogoča zgolj zahtevati vzpostavitev v prejšnje stanje, zaradi česar je po mnenju pritožbe sodišče napačno uporabilo določilo 164. člena OZ, ni utemeljen, saj ima tožnik v skladu s to določbo pravico izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev v prejšnje stanje ali denarni zahtevek), objektivna identiteta med zahtevkom iz sodne poravnave in obravnavanim sporom pa ni podana. Le če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev v prejšnje stanje, oškodovanec ne more zahtevati plačila denarne odškodnine.
Ker sodba sodišča prve stopnje glede ugovora toženca o prekinitvi vzročne zveze med škodo na ograji in toženčevim ravnanjem nima razlogov, saj je sodišče zmotno štelo, da toženec ni prerekal obstoja vzročne zveze, se je v tem delu ne da preizkusiti.
Iz navedb pravdnih strank v postopku izhaja, da določilo 3. točke sodne poravnave razumeta vsaka drugače, sodišče pa v razlogih ni obrazložilo, ali so določila sodne poravnave jasna (prvi odstavek 82. člena OZ) ali pa je treba zaradi nejasnosti določila ugotavljati, kakšen je bil namen pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ), o čemer sta izpovedala toženec in priča - tožnikov oče.
Vse navedbe glede amortizacije in obogatitve so neutemeljene, saj ni dvoma, da je izvedenec v mnenju navedel dela, ki so potrebna za sanacijo ceste, zato so pritožbene navedbe, da bo tožnik obogaten za vrednost nove ceste, neutemeljene. OZ v 169. členu določa, da se pri odmeri odškodnine oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bilo škodljivega dejanja. Sodni izvedenec je na ustnem zaslišanju izrecno in jasno potrdil, da znesek, ki ga je izračunal v mnenju 6.300,00 EUR, predstavlja znesek, ki je potreben, da bi bilo s tem zneskom vzpostavljeno prejšnje stanje,
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovna odškodninska odgovornost - navadna škoda - trditveno in dokazno breme
Po določilu 132. člena OZ pomeni navadna škoda zmanjšanje premoženja. Če je táko škodo toženka res utrpela, bi jo morala za uspeh v pravdi natančno konkretizirati. S sklicevanjem na okoliščine (več kot 31 stopinj Celzija), v katerih bi škoda utegnila nastati, in s predložitvijo e-sporočil, iz katerih izhaja, da je bila takrat temperatura celo višja od 31 stopinj Celzija, na slabo embalažo škatel, v katerih so se nahajali posamezni prehrambeni izdelki in na eksaktno zatrjevanje, da je blago na cilj prispelo poškodovano, pa toženka škode ni niti utemeljila niti dokazala.
Z vpogledom v fotografije se je namreč sodišče prve stopnje prepričalo, da so bili med dostavljenim blagom različni izdelki iz čokolade in da zatrjevane škode fotografije blaga ne potrjujejo. Ta ne izhaja niti iz predložene elektronske korespodence. V e-sporočilu z dne 2. 8. 2019, na katerega se v prid navedbam o nastanku škode sklicuje toženka, je omenjeno le, da so škatle s čokolado (ne čokolada sama) v zelo slabem stanju, e-sporočilo z dne 5. 8. 2019, pa o škodi sploh govori ne.
Res je, kot izpostavljajo pritožniki, da se bliža dan, ko bo obtoženi A. A. izpuščen na prostost zaradi prestane zaporne kazni. A zgolj zato v tem trenutku ni moč govoriti o tem, da ponovitvena nevarnost ni podana. Res je tudi kot izpostavljajo zagovorniki, da bi obtoženec teoretično že lahko zaprostil za predčasni odpust, kot tudi, da verjetno obstajajo formalni razlogo za ugodnost v smislu prostega izhoda, vendar to je zgolj špekulacija, ko ni dvoma, da se za odobritev predčasnega oziroma pogojnega odpusta, kot tudi za zavodske ugodnosti, zahtevajo tudi vsebinski pogoji. O danosti teh pogojev pa je v tem trenutku tvegano govoriti zlasti glede na pritožbeno neproblematizirane ugotovitve, o tem, da so zoper obtoženca v teku še drugi kazenski postopki.
Tudi po pritožbeni oceni vloga z dne 3. 6. 2022 predstavlja obrazloženo vlogo po 2. točki tar. št. 15 OT. Vloga je bila vložena zunaj obravnave, po prejemu izvedenskega mnenja. Glede na vsebino vloge tožnice z dne 3. 6. 2022 gre sicer za enostavno vlogo sodišču, ki pa je razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Ključno je, da je tožnica v sporni vlogi modificirala tožbeni zahtevek skladno s podanim izvedenskim mnenjem.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 384/2, 389, 389/2-1. ZIZ člen 79/, 79/1-1.
osebni stečaj - namen postopka osebnega stečaja - konkurenca interesov - poplačilo upnikov - izvzetje iz stečajne mase - predmeti, izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Iz dolžnikovih navedb ne izhaja, da bi bilo osebno vozilo nujno potrebno za dolžnikovo življenje in za življenje članov njegove družine. Pojasnila, iz katerih izhaja, da bi bila organizacija družinskega življenja lažje izvedljiva, pa za drugačno odločitev o predlogu za izvzem vozila iz stečajne mase ne zadoščajo.
ZPIZ-1 člen 36, 39, 39/1, 39/4, 42, 402.. ZPIZ-2 člen 394.
odmera starostne pokojnine - III. kategorija invalidnosti - pokojninska osnova - jubilejne nagrade - odpravnina - stečajni postopek
Sama prijava in tudi priznanje terjatve v stečajnem postopku še ne pomeni, da se ti zneski tudi upoštevajo pri izračunu za pokojninsko osnovo. Navedeni zneski, kot to navaja tudi tožnik v pritožbi, očitno niti niso bili izplačani.