OZ člen 256, 256/2, 256/3. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 185, 185/1, 286, 286/1.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - neodplačna razpolaganja - neodplačen pravni posel - darilna pogodba - sklepčnost zahtevka - škodovanje upnikom - namen oškodovanja - prezadolženost - neizpodbojna zakonska domneva - nova dejstva - sprememba tožbe brez soglasja toženca - dopustitev spremembe tožbe - višina terjatve - vrednost nepremičnin - vlaganja v nepremičnino
Ker sta toženec in njegov sin (tožničin dolžnik) sklenila neodplačen pravni posel, je za odločitev o zahtevku za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nepomembno, ali je toženec vedel, da je sin prezadolžen. Prav tako je irelevantno, ali se je ob sklenitvi darilne pogodbe zavedal, da sin s takšnim razpolaganjem škoduje tožnici. Škodovalna vednost je izkazana po sili zakona in ne more biti predmet nasprotnega dokazovanja tožene stranke.
ZZK-1E člen 40, 48, 133, 161. ZDavP-2N člen 117.a.
predznamba hipoteke - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dohodnina
Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).
Prerekano dejstvo praviloma povzroči prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na stranko, ki ga zatrjuje, ki ga mora nadgraditi in podkrepiti, saj v tej fazi zgolj ponovitev pavšalne izjave o obstoju določenega dejstva več ne zadostuje.
Pravilo obličnosti vsekakor ni namenjeno razbremenjevanju ali izognitvi odgovornosti pooblaščenih predstavnikov profesionalnih subjektov za izrečene izjave in ustno sprejete zaveze.
Izjava volje hipotekarnega upnika, da se odreče hipoteki, mora biti popolnoma jasna in nedvoumna in mora biti podana od osebe, ki ima pooblastilo za izražanje njegove poslovne volje. Enako velja tudi za obljubo hipotekarnega upnika, da se bo odrekel hipoteki.
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovna odškodninska odgovornost - navadna škoda - trditveno in dokazno breme
Po določilu 132. člena OZ pomeni navadna škoda zmanjšanje premoženja. Če je táko škodo toženka res utrpela, bi jo morala za uspeh v pravdi natančno konkretizirati. S sklicevanjem na okoliščine (več kot 31 stopinj Celzija), v katerih bi škoda utegnila nastati, in s predložitvijo e-sporočil, iz katerih izhaja, da je bila takrat temperatura celo višja od 31 stopinj Celzija, na slabo embalažo škatel, v katerih so se nahajali posamezni prehrambeni izdelki in na eksaktno zatrjevanje, da je blago na cilj prispelo poškodovano, pa toženka škode ni niti utemeljila niti dokazala.
Z vpogledom v fotografije se je namreč sodišče prve stopnje prepričalo, da so bili med dostavljenim blagom različni izdelki iz čokolade in da zatrjevane škode fotografije blaga ne potrjujejo. Ta ne izhaja niti iz predložene elektronske korespodence. V e-sporočilu z dne 2. 8. 2019, na katerega se v prid navedbam o nastanku škode sklicuje toženka, je omenjeno le, da so škatle s čokolado (ne čokolada sama) v zelo slabem stanju, e-sporočilo z dne 5. 8. 2019, pa o škodi sploh govori ne.
Pritožnika utemeljeno navajata, da je stranski intervenient družbenik tožene stranke, da je sodeloval pri sprejemu skupščinskega sklepa, da želi pomagati toženi stranki obdržati skupščinski sklep v veljavi in da je izkazal materialnopravni odnos s toženo stranko na način, da je njen družbenik.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPIZ-2 člen 182, 182/2.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - bolezen
V času po izdaji dokončne odločbe ZPIZ je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki je vplivalo na njegovo delovno zmožnost v taki meri, da ni bil zmožen opravljati drugo delo niti po 4 ure dnevno.
dodatek za pomoč in postrežbo - višina dodatka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Toženec soglaša z ugotovitvijo sodišča, da je A. A. pomoč in postrežbo drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb potrebovala od 25. 3. 2019 dalje, vendar utemeljeno izpodbija dosojen višji dodatek od istega datuma dalje. Pravilno je njegovo materialno pravno stališče, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti 5. odst. 128. člena ZPIZ-2, saj je bila A. A. uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb že od 24. 3. 2014 dalje.
Tudi po pritožbeni oceni vloga z dne 3. 6. 2022 predstavlja obrazloženo vlogo po 2. točki tar. št. 15 OT. Vloga je bila vložena zunaj obravnave, po prejemu izvedenskega mnenja. Glede na vsebino vloge tožnice z dne 3. 6. 2022 gre sicer za enostavno vlogo sodišču, ki pa je razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Ključno je, da je tožnica v sporni vlogi modificirala tožbeni zahtevek skladno s podanim izvedenskim mnenjem.
zavrženje pritožbe - podpis pooblaščenca - legitimacija - pooblaščenec, ki ni odvetnik - društvo - žig na pooblastilu
A. A. (kot fizična oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom) je pooblaščena za zastopanje nasprotnega udeleženca. Kot pooblaščenka je v tem postopku vložila že vrsto različnih vlog. Dejstvo, da je bil na zavrženi pritožbi (ob njenem podpisu) odtisnjen še žig društva (katerega predstavnica je prav tako A. A.), ne more vzbuditi tolikšnega dvoma v pravilnost zastopanja, ki bi narekoval zavrženje te vloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062591
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 310, 310/1.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zavrženje zasebne tožbe - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - pravica
Sodišče prve stopnje je v točki 5 razlogov izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da v opisu dejanja ni konkretizirana pravica, ki naj bi si jo obdolžena pravna oseba samovoljno vzela oziroma za katero bi mislila, da ji pripada.
Ob upoštevanju zadržanja zastaranja v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (to je 64 dni), ki je nastopilo na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), je desetletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel. Ker je torej v obravnavani zadevi kazenski pregon že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP obtožbo zoper oba obdolženca in obdolženo pravno osebo zavrnilo.
zapuščinski postopek - nezadostno število izvodov vloge - poziv na dopolnitev - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje vloge
Po določilu 106. člena ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD, morajo stranke vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, predložiti v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. V primeru, da po pozivu sodišča v določenem roku tega ne storijo, sodišče vlogo zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063604
ZKP člen 18, 18/1, 329, 334, 334/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - načelo proste presoje dokazov - preiskovalno načelo - procesno vodstvo - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pravica do obrambe - presoja dejanskega stanja
Bistvo dokaznega postopka je, da se o dokaznem gradivu ustno razpravlja oziroma se ga pretrese. Dokaze izvaja sodišče, pri čemer so posledično načelu proste presoje dokazov in preiskovalnega načela dokazna pravila, ki urejajo merila, ali naj se neko dejstvo dokazuje, ali je dokaz dopusten, kako dokaz izvesti in kako dokaz ocenjevati, bolj skopa. Sodno izvajanje dokazov tako na prvi stopnji sojenja pomeni, da razpravljajoči senat oziroma sodnik posameznik ne odloča zgolj o tem, kateri dokazi naj se izvedejo, pač pa izvedbo dokaza tudi vodi (daje besedo, prepoveduje ponavljajoča se nepomembna in prepovedana vprašanja in sploh ravna v smislu drugega odstavka 334. člena ZKP). Procesni udeleženci pri izvedbi dokazov seveda sodelujejo, jih tudi predlagajo, vendar dokazovanja ne vodijo, prav tako niso upravičeni do vsebinske usmeritve izpovedi prič, kot je to sicer mogoče v poudarjeno akuzatornih postopkih.
zavrženje tožbe - stečajna masa - izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka
Intervenient utemeljeno opozarja ravno na specifično situacijo, ko je prišlo do prodaje poslovnega deleža zaradi oziroma v postopku prenehanja tožeče stranke, nekdanje družbenice tožene stranke. Intervenienta je potrebno šteti kot pravnega naslednika tožeče stranke, sicer bi bil onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic. V nasprotnem primeru ne bi bilo tožeče stranke, ki bi nadaljevala s postopkom in intervenient ne bi mogel intervenirati ter pomagati pri dokazovanju utemeljenosti tožbenega zahtevka, to pa izključno zaradi izbrisa tožeče stranke po zaključku stečajnega postopka, na kar intervenient ni imel nobenega vpliva.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu namigu zagovornika obtoženega A. A., češ da naj obtožnica še ne bi postala pravnomočna, ker da pritožbeni (očitno ugovorni) rok za tega obtoženca še ni iztekel. Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu z dne 25. 10. 2022 ugotovilo, da je tudi zagovornik odvetnik C. C., ki sedaj vlaga pritožbo, dne 15. 9. 2022 prejel tudi obtožnico. Že takrat je izpostavilo, da niti zagovornik niti obtoženec nista vložila ugovora zoper obtožnico in da pri tem sklicevanje na to, da ga sodišče prve stopnje naj ne bi poučilo o pravici do vložitve ugovora zoper obtožnico, ne more biti upoštevno. Zagovornik, ki je prava vešča oseba ve, kdo in v kakšnem času lahko vloži ugovor zoper obtožnico. Tako vnovično izpostavljanje problema vročitve oziroma nevročitve obtožnice z ustreznim pravnim poukom tudi v tem pritožbenem postopku ne more biti upoštevno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062005
ZPP člen 214, 308, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/1, 133, 133/3, 164, 169.
učinek sodne poravnave - učinek pravnomočne sodbe - ista zadeva (stvar) - identiteta spora - predmet sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - izbira načina povrnitve škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarno nadomestilo - povzročitev škode - povrnitev premoženjske škode - gradnja družinske hiše - splošna koristna dejavnost - neprerekana dejstva - prerekana dejstva - zmotna uporaba materialnega prava po ZPP - ugovor neobstoja vzročne zveze - sodba nima razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlaga pogodb - uporaba in razlaga pogodbenih določil - (ne)jasno pogodbeno določilo - odmera denarne odškodnine - amortizacija - sanacija ceste - vrednost del
ZPP v 308. členu določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila prej sklenjena sodna poravnava. Če ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že sklenjena sodna poravnava, zavrže tožbo. Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Vprašanje, ali gre za „isto stvar“, se tudi v razmerju do sodne poravnave rešuje po istih pogojih identitete zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana objektivna in subjektivna identiteta spora.
Pritožbeni očitek, da je tožnik zaradi sklenjene sodne poravnave omejen pri izbiri zahtevka, ker mu sodna poravnava omogoča zgolj zahtevati vzpostavitev v prejšnje stanje, zaradi česar je po mnenju pritožbe sodišče napačno uporabilo določilo 164. člena OZ, ni utemeljen, saj ima tožnik v skladu s to določbo pravico izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode (vzpostavitev v prejšnje stanje ali denarni zahtevek), objektivna identiteta med zahtevkom iz sodne poravnave in obravnavanim sporom pa ni podana. Le če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev v prejšnje stanje, oškodovanec ne more zahtevati plačila denarne odškodnine.
Ker sodba sodišča prve stopnje glede ugovora toženca o prekinitvi vzročne zveze med škodo na ograji in toženčevim ravnanjem nima razlogov, saj je sodišče zmotno štelo, da toženec ni prerekal obstoja vzročne zveze, se je v tem delu ne da preizkusiti.
Iz navedb pravdnih strank v postopku izhaja, da določilo 3. točke sodne poravnave razumeta vsaka drugače, sodišče pa v razlogih ni obrazložilo, ali so določila sodne poravnave jasna (prvi odstavek 82. člena OZ) ali pa je treba zaradi nejasnosti določila ugotavljati, kakšen je bil namen pogodbenikov (drugi odstavek 82. člena OZ), o čemer sta izpovedala toženec in priča - tožnikov oče.
Vse navedbe glede amortizacije in obogatitve so neutemeljene, saj ni dvoma, da je izvedenec v mnenju navedel dela, ki so potrebna za sanacijo ceste, zato so pritožbene navedbe, da bo tožnik obogaten za vrednost nove ceste, neutemeljene. OZ v 169. členu določa, da se pri odmeri odškodnine oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bilo škodljivega dejanja. Sodni izvedenec je na ustnem zaslišanju izrecno in jasno potrdil, da znesek, ki ga je izračunal v mnenju 6.300,00 EUR, predstavlja znesek, ki je potreben, da bi bilo s tem zneskom vzpostavljeno prejšnje stanje,
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sklep.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - vročitev poziva - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - domneva resničnosti javne listine - vročitev pravni osebi - izpodbijanje vročilnice - dokazno breme
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP). Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, če se ne dokaže nasprotno (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, zgolj z zanikanjem prejema pošiljke, kot to počne tožena stranka, pa zgornje zakonske domneve ni mogoče ovreči.
Bodoča negotova dejstva, to je morebitno bodoče ravnanje oziroma morebitne v bodoče sprejete odločitve občine glede smiselno zatrjevane razlastitve (ali odkupa) dela parcele, po kateri naj bi potekala kolesarska steza, v tem trenutku ne morejo vplivati na ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Ta se namreč ugotavlja po stanju na dan cenitve, v konkretni zadevi to pomeni po stanju na dan 28. 6. 2021. Če se bo v prihodnosti vrednost zadevne nepremičnine spremenila, pa bo dolžnica lahko najpozneje 20 dni pred prodajnim narokom sodišču predlagala, da na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.
ugovor po izreku roka - zavrženje ugovora - pravočasnost ugovora po izteku roka - plačilo dolga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno in ustrezno pojasnilo, da so dejstva, ki jih je dolžnica zatrjevala v ugovoru po izteku roka, nastopila že pred izdajo sklepa o izvršbi. Prav tako je pravilno ugotovilo, da dolžnica v ugovoru po izteku roka ni izkazala, da v njem navedenih dejstev brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi in posledično na podlagi drugega odstavka 56. člena ZIZ ugovor po izteku roka utemeljeno zavrglo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku po uradni dolžnosti paziti na to, ali je bil dolg na način, ki ga je zatrjevala dolžnica (tj. s kompenzacijami, opravljenimi med upnikom in glavnim dolžnikom) že v celoti poravnan. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi mora sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti paziti na morebitno prenehanje veljavnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izterjavo terjatve, glede katere se vodi izvršba (prvi odstavek 76. člena ZIZ), prav tako pa tudi, ali je bila terjatev morebiti poplačana v okviru izvrševanja sklepa o izvršbi. Morebitno prenehanje terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova, še pred vložitvijo predloga za izvršbo, na podlagi izvedenih plačil glavnega dolžnika oziroma s kompenzacijo med glavnim dolžnikom in upnikom, pa se upošteva le na ugovor dolžnika, ki mora biti vložen pravočasno (drugi odstavek 56. člena ZIZ).