dodatek za pomoč in postrežbo - višina dodatka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Toženec soglaša z ugotovitvijo sodišča, da je A. A. pomoč in postrežbo drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb potrebovala od 25. 3. 2019 dalje, vendar utemeljeno izpodbija dosojen višji dodatek od istega datuma dalje. Pravilno je njegovo materialno pravno stališče, da je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti 5. odst. 128. člena ZPIZ-2, saj je bila A. A. uživalka dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb že od 24. 3. 2014 dalje.
Tudi po pritožbeni oceni vloga z dne 3. 6. 2022 predstavlja obrazloženo vlogo po 2. točki tar. št. 15 OT. Vloga je bila vložena zunaj obravnave, po prejemu izvedenskega mnenja. Glede na vsebino vloge tožnice z dne 3. 6. 2022 gre sicer za enostavno vlogo sodišču, ki pa je razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Ključno je, da je tožnica v sporni vlogi modificirala tožbeni zahtevek skladno s podanim izvedenskim mnenjem.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu namigu zagovornika obtoženega A. A., češ da naj obtožnica še ne bi postala pravnomočna, ker da pritožbeni (očitno ugovorni) rok za tega obtoženca še ni iztekel. Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu z dne 25. 10. 2022 ugotovilo, da je tudi zagovornik odvetnik C. C., ki sedaj vlaga pritožbo, dne 15. 9. 2022 prejel tudi obtožnico. Že takrat je izpostavilo, da niti zagovornik niti obtoženec nista vložila ugovora zoper obtožnico in da pri tem sklicevanje na to, da ga sodišče prve stopnje naj ne bi poučilo o pravici do vložitve ugovora zoper obtožnico, ne more biti upoštevno. Zagovornik, ki je prava vešča oseba ve, kdo in v kakšnem času lahko vloži ugovor zoper obtožnico. Tako vnovično izpostavljanje problema vročitve oziroma nevročitve obtožnice z ustreznim pravnim poukom tudi v tem pritožbenem postopku ne more biti upoštevno.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 63, 63/1, 63/3, 63/4, 63/9, 64, 224, 303, 303/1, 342, 342/1, 342/3, 385. SPZ člen 6, 38, 38/1, 38/4, 227, 227/1, 247, 247/1. ZZK-1 člen 6, 6/1. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - zavrženje ugovora - ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - procesna legitimacija - služnostni upravičenec - prepoved obremenitve in odsvojitve - imetnik pravice - učinek pogodbeno dogovorjene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - procesna legitimacija za pritožbo
Pritožnica v tem stečajnem postopku ni upnica, zaradi česar ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi morala imeti v postopku preizkusa terjatev in ločitvenih pravic enaka procesna upravičenja kot upniki.
Res je, kot izpostavljajo pritožniki, da se bliža dan, ko bo obtoženi A. A. izpuščen na prostost zaradi prestane zaporne kazni. A zgolj zato v tem trenutku ni moč govoriti o tem, da ponovitvena nevarnost ni podana. Res je tudi kot izpostavljajo zagovorniki, da bi obtoženec teoretično že lahko zaprostil za predčasni odpust, kot tudi, da verjetno obstajajo formalni razlogo za ugodnost v smislu prostega izhoda, vendar to je zgolj špekulacija, ko ni dvoma, da se za odobritev predčasnega oziroma pogojnega odpusta, kot tudi za zavodske ugodnosti, zahtevajo tudi vsebinski pogoji. O danosti teh pogojev pa je v tem trenutku tvegano govoriti zlasti glede na pritožbeno neproblematizirane ugotovitve, o tem, da so zoper obtoženca v teku še drugi kazenski postopki.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - izvenknjižna etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - darilna pogodba - ugotovitev lastninske pravice - adaptacija
Logičen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da darilna pogodba iz leta 1973 predstavlja pravno podlago le za nastanek etažne lastnine na stanovanju v prvem nadstropju, ne pa tudi za novo nastalo etažo, ki v času sklenitve darilne pogodbe ni obstajala. Ker sta tožnici utemeljevali nastanek dejanske etažne lastnine tudi na mansardnem stanovanju v tretji etaži (le) na darilni pogodbi, morebitne druge pravne podlage pa nista zatrjevali, je sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - uporaba poslovnega prostora - dobava električne energije - plačilo elektrike - upravičenec - neplačilo računov - odklop elektrike - izklop elektrike - nemožnost uporabe poslovnega prostora - motenje posesti z odvzemom električne energije - protipravnost posega v posest - pooblastila upravnika - pogodba o upravljanju - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - ogroženost poslovanja - sodno varstvo posesti - izključitev posestnega varstva - izključitev protipravnosti - motenje temelječe na zakonu
Ravnanje tožene stranke je klasični primer samovoljnega ravnanja. Tožena stranka je z odklopom elektrike nedopustno posegla v posest tožeče stranke, ki jo izvršuje na poslovnih prostorih, ker je na ta način želela doseči, da bi tožeča stranka plačala toženi stranki stroške porabe elektrike. Med pravdnima strankama namreč obstaja spor glede pravilnega obračuna višine teh stroškov in tudi glede ostalih (dodatnih) stroškov upravljanja, med pravdnima strankama pa je tudi sporno, ali je upravičenka do plačila teh stroškov tožena stranka ali družba A., d. o. o.
Tožena stranka je na podlagi pogodbe le upravljalec električnega omrežja. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se za upravnika ne uporabljajo določbe Energetskega zakona. Motenje posesti tožene stranke torej ne temelji na zakonu, zato ni izkazana predpostavka iz tretjega odstavka 33. člena SPZ, ki bi izključevala pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka.
Le zakon lahko izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da ni mogoče izključiti protipravnosti s pravnim poslom.
dokaz z zaslišanjem prič - enak dokazni predlog nasprotne stranke - predujem za kritje stroškov - pričnina - delitev stroškov po enakih delih - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Izpodbijana odločitev sodišča je posledica zmotne ugotovitve, da je dokaz z zaslišanjem priče A. A. predlagala (samo) toženka. Kot pravilno opozarja pritožba, sta izvedbo tega dokaza namreč predlagali obe pravdni stranki. Po drugem odstavku 153. člena ZPP sodišče v takem primeru odloči, naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Isto pravilo, torej, da si pravdni stranki enakopravno delita stroške za zaslišanje priče, mora veljati tudi takrat, kadar predujem ni bil položen (tretji odstavek 242. člena ZPP).
Ker je bil izpodbijani procesni sklep izdan med postopkom na prvi stopnji in torej ne gre za sklep, s katerim bi se postopek končal, so nastali pritožbeni stroški sestavni del pravdnih stroškov. Pravica do njihovega povračila je zato odvisna od izida pravde.
pravdni postopek - stečaj - prijava terjatve v stečaj - predlog za nadaljevanje - prekluzivni rok - prekinitev postopka
Prva tožnica dela vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Glede prijavljenega in prerekanega dela pa ni pravočasno predlagala nadaljevanja pravde. Sklep o preizkusu terjatev, s katerim je bila njena terjatev prerekana, je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP javno objavljen na portalu Ajpes, zato ne drži tudi sicer nejasna navedba, da ni bila obveščena o prerekanju terjatve. Druga tožnica vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku toženke. Sodišče prve stopnje je posledično na podlagi določb ZFPPIPP utemeljeno in pravilno zavrnilo njun tožbeni zahtevek (glej odločbo sodišča prve stopnje).
OZ člen 256, 256/2, 256/3. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 185, 185/1, 286, 286/1.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - neodplačna razpolaganja - neodplačen pravni posel - darilna pogodba - sklepčnost zahtevka - škodovanje upnikom - namen oškodovanja - prezadolženost - neizpodbojna zakonska domneva - nova dejstva - sprememba tožbe brez soglasja toženca - dopustitev spremembe tožbe - višina terjatve - vrednost nepremičnin - vlaganja v nepremičnino
Ker sta toženec in njegov sin (tožničin dolžnik) sklenila neodplačen pravni posel, je za odločitev o zahtevku za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj nepomembno, ali je toženec vedel, da je sin prezadolžen. Prav tako je irelevantno, ali se je ob sklenitvi darilne pogodbe zavedal, da sin s takšnim razpolaganjem škoduje tožnici. Škodovalna vednost je izkazana po sili zakona in ne more biti predmet nasprotnega dokazovanja tožene stranke.
stečajni postopek - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Ob smiselni uporabi 1. točke tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, ovira za prodajo premoženja stečajnega dolžnika preneha s pravnomočno odločitvijo v pravdi glede izločitvene pravice oziroma lastninske pravice stečajnega dolžnika na premoženju, ki je predmet prodaje. Pravnomočen sklep o prodaji torej temelji na pravnomočni odločbi glede lastninske pravice dolžnika na predmetnem premoženju. V ZFPPIPP, ki poudarja načelo hitrosti postopka, ni pravne podlage, da se postopek prodaje, ki temelji na pravnomočnih odločitvah sodišča, prekine zaradi pritožbe upnika, vložene na ESČP. Upnik tudi sicer vsebine pritožbe na ESČP ni izkazal.
Sodišče druge stopnje se po presoji pritožbenih razlogov strinja s stališčem upravitelja, ki ga je povzelo tudi prvostopenjsko sodišče, da je zahteva za prekinitev prodaje oz. stečajnega postopka v okoliščinah konkretnega primera neracionalna in neskladna s temeljnimi pravili v postopkih zaradi insolventnosti. Izhajajoč iz načela sorazmernosti je višje sodišče tehtalo med upoštevanjem (tehničnih) procesnih pravil zaradi izostanka izreka v izpodbijanem sklepu glede prekinitve postopka in grozečo škodo zaradi zastoja v postopku, ter zadeve ni vrnilo prvostopenjskemu sodišču v dopolnitev postopka, ampak je upoštevajoč načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka odločilo v korist slednjega ter dalo prednost ustavni in konvencijski pravici do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ob tem višje sodišče poudarja, da nima pomislekov glede same vsebine odločitve, da se postopek ne prekine, kot je obrazloženo že zgoraj.
nadaljevanje postopka osebnega stečaja kot stečaj zapuščine - upravljanje stečajne mase - prijava izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka - prenehanje izločitvene pravice - soglasje sodišča - sodna poravnava
Postopek osebnega stečaja se je po smrti dolžnika nadaljeval kot postopek stečaja zapuščine, v katerem mora sodišče, glede na okoliščine konkretnega primera, najprej določiti delež dolžnika na skupnem premoženju.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora sodišče izdati poseben sklep o dovolitvi spremembe samo v primeru, ko toženec (vsebinski) spremembi nasprotuje, v kolikor pa se s spremembo strinja ali se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, ni razloga za sodno intervencijo in gre za t. im. "tiho" spremembo. Tudi po pritožbeni oceni v pripravljalni vlogi z dne 31. 8. 2022 ne gre za nasprotovanje modifikaciji tožbenega zahtevka po vsebini.
Skladno z Odvetniško tarifo, veljavno v času priznanja stroškov postopka, je bila spodnja meja nagrade za obrazložene vloge 100 točk črtana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obrazložene vloge po 2. točki tar. št. 16 OT mogoče priznati 225 točk.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063952
ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 129.. ZMEPIZ-1 člen 87.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 52, 57.
pravica do sorazmernega dela pokojnine - zavarovanje v tujini - pokojninska doba v Sloveniji - služenje vojaškega roka
Tožena stranka je v predsodnem postopku ugotovila, da je tožnik v Republiki Hrvaški dopolnil 28 let in 16 dni pokojninske dobe, v Republiki Sloveniji pa v času od 5. 3. 1980 do 10. 7. 1980 4 mesece in 6 dni pokojninske dobe. Ker niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, je tožena stranka tožnikov zahtevek kot neutemeljen zavrnila.
V ZPIZ-2 ni pravne podlage, da bi se čas služenja vojaškega roka, za katerega pri slovenskem nosilcu zavarovanje tudi niso bili plačani prispevki, štel v pokojninsko dobo.
Bodoča negotova dejstva, to je morebitno bodoče ravnanje oziroma morebitne v bodoče sprejete odločitve občine glede smiselno zatrjevane razlastitve (ali odkupa) dela parcele, po kateri naj bi potekala kolesarska steza, v tem trenutku ne morejo vplivati na ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Ta se namreč ugotavlja po stanju na dan cenitve, v konkretni zadevi to pomeni po stanju na dan 28. 6. 2021. Če se bo v prihodnosti vrednost zadevne nepremičnine spremenila, pa bo dolžnica lahko najpozneje 20 dni pred prodajnim narokom sodišču predlagala, da na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00062006
URS člen 22. ZPP člen 12, 142, 142/4, 150, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 29, 29/1, 29a, 58, 58/1.
pravica do izjave - pravica do informacije - pravica do vpogleda v spis - opozorilna dolžnost sodišča o procesnih pravicah - neustrezna komunikacija - fikcija vročitve - odgovor na ugovor
Iz pravice do izjave (22. člen URS) izhaja, da mora imeti stranka realno in učinkovito možnost, da se seznani s procesnim gradivom, zato so fiktivne vročitve možne le izjemoma. Vročitev je sicer mogoče opraviti tako, da se pisanje pusti v nabiralniku (v primeru, da je stanovalec odsoten ali pa vročevalcu ne odpre), saj je v takšnem primeru utemeljena dovolj velika stopnja verjetnosti, da se bo naslovnik (ko pride domov) s pisanjem seznanil. Posebna pozornost sodišča pa mora biti podana, ko te možnosti stranka nima, ker se je sodno pisanje vrnilo sodišču.
V obravnavani zadevi se je bilo sodišče prve stopnje dolžno glede na poseben način vročitve, kjer upnik ni imel neposredne možnosti, da se seznani z ugovorom po izteku 15 dnevnega roka za dvig pisanja, pravočasno opredeliti do prošnje upnika tako, da bi ta lahko učinkovito sodeloval v postopku.
zavrženje tožbe - stečajna masa - izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka
Intervenient utemeljeno opozarja ravno na specifično situacijo, ko je prišlo do prodaje poslovnega deleža zaradi oziroma v postopku prenehanja tožeče stranke, nekdanje družbenice tožene stranke. Intervenienta je potrebno šteti kot pravnega naslednika tožeče stranke, sicer bi bil onemogočen v uresničevanju svojih materialnopravnih pravic. V nasprotnem primeru ne bi bilo tožeče stranke, ki bi nadaljevala s postopkom in intervenient ne bi mogel intervenirati ter pomagati pri dokazovanju utemeljenosti tožbenega zahtevka, to pa izključno zaradi izbrisa tožeče stranke po zaključku stečajnega postopka, na kar intervenient ni imel nobenega vpliva.
posebni revizor - konkretizacija - vodenje poslov družbe - nepravilnosti
Pritožba utemeljeno opozarja na konkretno opredeljen predlog v delu, ko se ta nanaša na analizo danih in prejetih posojil med družbo A. d.o.o. in direktorjem C. C. za obdobje preteklih pet let od skupščinskega sklepa. V tem delu je namreč predlagatelj svoj predlog zadostno opredelil, saj so posli vsebinsko in časovno opredeljeni, znane pa so tudi stranke posla.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe zoper sklep.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - vročitev poziva - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - domneva resničnosti javne listine - vročitev pravni osebi - izpodbijanje vročilnice - dokazno breme
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP). Vročilnica kot javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, če se ne dokaže nasprotno (četrti odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je torej dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, zgolj z zanikanjem prejema pošiljke, kot to počne tožena stranka, pa zgornje zakonske domneve ni mogoče ovreči.